Združeni narodi so sredi tedna pozvali Grčijo, naj obvlada "popoln kaos" na svojih otokih, kamor je zgolj julija prišlo skoraj 55.000 migrantov. To je več, kot jih je lani prispelo v celem letu. V letošnjem letu je v Grčijo pribežalo že več kot 125.000 beguncev, med njimi tudi Mohamed in Kawsr s komaj dvomesečno hčerkico Malak. Mlada družinica je iz Turčije na Kos priplula v majhnem napihljivem in prenatrpanem čolnu, za pot pa so tihotapcem plačali po 1000 evrov na osebo. Ista pot z običajnimi potniškimi ladjami turiste stane zgolj 20 evrov v obe smeri.
Vodja evropske veje UNHCR Vincent Cochetel je poudaril, da je za migrante na grških otokih z vidika vode, hrane in zdravstvene oskrbe povsem neustrezno poskrbljeno. "Na večini otokov ni zmogljivosti za sprejem (migrantov), ljudje ne spijo pod streho," je povedal. Dodal je še, da morajo Grčiji pomagati tudi druge države članice Evropske unije. Grčija je ZN sporočila, da ni več kos navalu beguncev. Grški premier Aleksis Cipras je dejal: "Ta problem nas presega. Grčija je država v gospodarski krizi in se znotraj te krize spopada še s humanitarno krizo."
Grški Kos postaja otok dveh svetov
Razmere na grškem otoku Kos, kjer mrgoli turistov, so katastrofalne. Belgijska novinarka, ki je obiskala Kos ta konec tedna, poroča o dveh svetovih. Begunci spijo na ulicah, na plažah, ob hotelskih kompleksih, brez strehe nad glavo in ustreznih sanitarij. Nekateri turisti nanje gledajo s prezirom, turistični delavci jih preganjajo. Na plažah, kjer so postavljeni ležalniki za turiste, le streljaj stran begunci ležijo na kartonih in odpadnem papirju. Turisti jih odganjajo s plaže in jim ne pustijo, da se kopajo z njimi. A se najdejo tudi takšni, ki sočustvujejo z migranti in jim poskušajo pomagati. Tako so nekaterim pomagali pri nakupu šotorov in postavitvi zasilnih bivališč iz vej in kartona, da so vsaj najmlajši našli nekaj zaščite pred soncem.
Park pred enim od zapuščenih hotelov na Kosu je poln beguncev, mnogi so si zatočišče poiskali v notranjosti hotela. Živijo brez elektrike, tekoče vode in delujočih sanitarij in čakajo na trenutek, ko bodo lahko nadaljevali pot naprej v EU. Čeprav je za njimi nevarna pot čez morje, ki se za mnoge ne konča srečno, pa jih ne ustavi misel na nevarno pot, ki je še pred njimi. Mohamed in njegova mlada žena sta iz Afganistana bežala s komaj rojene hčerkico. Nista šla na tvegano pot, ker bi si želela boljšega življenja, pač pa, ker sta si želela preživeti vojno in vsakodnevno nasilje. Zbežala sta pred vojno, pred smrtjo. Tu, na Kosu, beguncem s pomočjo prostovoljcev Rdečega križa omogočajo en topel obrok hrane dnevno, ko hrane zmanjka, jim delijo sendvič in vodo.
Grčija je obljubila, da bo vlada pospešila postopke identifikacije, da bi migrante, ki jih prestrežejo v grških vodah in na otokih, čim prej spravili na celino, prav tako bodo blizu središča Aten kmalu dokončali nov center, v katerega bodo premestili več sto migrantov, ki spijo v enem od parkov grške prestolnice. Prav tako Grčija opozarja EU, da ni naredila dovolj, da bi pomagala državam, ki imajo največji naval beguncev. Kot opozarja Cipras, članice EU niso dokončno izpolnile migrantskih kvot, ki jih je predlagala Evropska komisija, ali pa so jih popolnoma zavrnile.
Evropska komisija bo Grčiji namenila denar iz sklada EU za azil, migracije in integracijo (AMIF). Grčija bo prvo tranšo denarja prejela prihodnji teden. Do leta 2020 naj bi iz AMIF prejela skupno 260 milijonov evrov, iz drugega sklada, namenjenega upravljanju z mejami, pa naj bi v istem obdobju Grčija prejela še dodatnih 166 milijonov evrov.
