FOTO: 'Besna sem kot hudič!'

Več kot 16.000 ljudi se je zbralo na Manhattanu, kjer so izrazili svoje nestrinjanje s politiko velikih finančnih ustanov. Oboroženi s transparenti so najprej z glasnimi vzkliki pritrjevali govorcem na odru. Vsi so se strinjali, da mora Wall Street plačati. "Wall Street se vede zelo neodgovorno. Ko so bili v škripcih, so zahtevali davkoplačevalski denar, da bi se postavili na noge. Zdaj, ko znova služijo milijarde, pa ne razmišljajo, da bi ta denar vrnili družbi,“ je bilo slišati.

Richard Trumka, predsednik sindikata AFL-CIO, ki je bil tudi eden izmed glavnih organizatorjev pohoda na Wall Street, je v pogovoru za ameriško televizijo CNBC dejal, da mora Wall Street finančno pomagati pri ustvarjanju 11 milijonov delovnih mest. Prav toliko mest naj bi s svojim nespametnim ravnanjem uničili, poudarja Trumka in dodaja, da bi morali finančniki malce obrzdati svoje lobiste, ki agresivno nasprotujejo finančni reformi. Prav tako bi bilo družbeno odgovorno, da Wall Street sprosti denar za posojila malim in srednjim podjetjem, saj bi tudi tako pomagali pri ustvarjanju novih in dobrih delovnih mest.

Sodelovali tudi virtualni protestniki! Podporo izrazilo več kot 15.000 ljudi

Množica na ulicah je štela več kot 16.000 glav, toda protestiralo je veliko več ljudi. Organizatorji so namreč na svoji spletni strani omogočili ogled protesta v živo, tisti, ki pa so želeli, so se lahko prijavili kot virtualni protestniki. Na strani je bilo mogoče oddati svoj komentar o aktualni problematiki. Ljudje so pisali besede podpore, nekateri pa so tudi opisali svoje izkušnje.

“Po 20 letih v podjetju sem ostal brez službe. Bojim se, da bom ostal tudi brez doma.”

“Moramo se vrniti v družbo, ki ima izoblikovane tri družbene razrede. Ne pa le dva: služabniki in tisti, ki jim služimo.”

“Besna sem kot hudič. Dovolj imam.”

Množica, tako na ulicah kot za računalniki, je bila enotna: "Zahtevamo dobra delovna mesta, dostojno plačo in varnost! Wall Street mora plačati. Wall Street se obnaša neodgovorno. Z uspehi ekonomije naj se posladkajo vsi, ne le izbranci. Zaradi reševanja njihovih finančnih težav so socialno šibki ostali brez svojega deleža."

Opozorili so tudi na perverzno delovanje velikih finančnih inštitucij. Ko so propadali, so zahtevali izdatne finančne injekcije. Čeprav je bila kriza in so propadali, so si izplačevali visoke nagrade in bonitete, pravijo protestniki in dodajajo, da to še naprej počnejo generalni direktorji nekaterih bank. Ko so se z davkoplačevalskim denarjem dobro okrepčali, so znova zagnali svoj stroj. Znova služijo milijarde, da bi pa vrnili dolg davkoplačevalcem, pa niti ne razmišljajo, menijo protestniki. Zato so jih kar sami pozvali, naj to takoj storijo. 

Kako izvesti finančno reformo?

S tem vprašanjem si že nekaj časa beli glavo tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je pred dnevi javno okrcal Wall Street. Očital jim je tvegano ravnanje, zato se je na podlagi številnih težav v finančnem sektorju odločil za predlog o uvedbi strožjih pravil na finančnem parketu.

Obama pa se je hitro soočil s hladnim tušem. Nasprotniki, večinoma republikanci, bančniki in njihovi lobisti se na vse kriplje trudijo, da do nove zakonodaje ne pride. In kaj bi se spremenilo?

Zanimivo je namreč, kaj jih moti: ustanovitev agencije za zaščito potrošnikov, ki bi razkrivala zavajanja bank, ter nadzor nad velikimi finančnimi ustanovami, ki lahko s propadom ogrozijo ves sistem. Nadzor naj bi izvajala centralna banka Federal Reserve (Fed).

V nos jim gre tudi ideja, da bi se izvajal nadzorovan propad velikih finančnih ustanov brez pomoči davkoplačevalskega denarja. Postavljena bi bila tudi meja za rast finančnih velikanov, vzpostavile bi se regulacije finančnih transakcij ipd.