FOTO: Vojaki ubili predsednika države

Po več tednih vse globljih nasprotij med vojsko in predsednikom v Gvineji Bissau je bil danes v napadu vojske, ki naj bi sprožila vojaški udar, ubit predsednik države Joao Bernard Vieira. Umor naj bi bil odgovor na nedeljski bombni napad, v katerem je bil ubit vrhovni poveljnik vojske Tagme Na Waie, odgovoren zanj pa naj bi bil prav Vieira.

Kot je kmalu po napadu povedal tiskovni predstavnik vojske Zamora Induta, so Vieiro ustrelili vojaki, ki so bili blizu vrhovnemu poveljniku vojske, medtem ko je bežal iz svoje hiše. Ena od najrevnejših afriških držav bo po njegovih navedbah šele zdaj zares začela delovati, saj jo je Vieira pri napredku oviral.

Predsednikovo smrt so potrdili tudi v kabinetu premierja Carlosa Gomesa.

V poznejšem sporočilu vojske, ki ga je prenašal državni radio, pa je vojska napad na predsednika pripisala ločeni skupini neznanih vojakov, ki jih vojska sedaj po lastnih navedbah poskuša izslediti. Zanikali so tudi navedbe, da poteka vojaški udar, in poudarili, da bodo spoštovali ustavni red, ki določa, da v primeru smrti predsednika njegovo mesto zasede predsednik parlamenta, kar je trenutno Raimundo Pereira.

Ob tem je vojska tudi zanikala, da bi bila smrt Vieire povračilni ukrep za nedeljski napad na vrhovnega poveljnika vojske. Ta je bil namreč v nedeljo žrtev eksplozije bombe, ki je bila podtaknjena na poveljstvu vojske v prestolnici države Bissau. V napadu je bilo poleg tega po navedbah vojske ranjenih še pet ljudi, porušen je bil tudi večji del stavbe.

Po napadu, ki je bil zadnji v vrsti nasilnih dejanj v tej zahodnoafriški državi, je v prestolnici Gvineje Bissau izbruhnilo nasilje, ki se je proti jutru sicer umirilo.

Umor Vieire je že ostro obsodil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Ta je v sporočilu za javnost tudi pozval k spoštovanju ustavnega reda in umiritvi napetosti v državi, ki šteje 1,5 milijona prebivalcev.

Kot zločinsko dejanje je smrt Vieire, ki je bil bolj poznan po vzdevku Nino, obsodil tudi predsednik komisije Afriške unije Jean Ping. Kot zelo resen udarec demokraciji v zahodni Afriki pa je umora predsednika in vrhovnega poveljnika vojske te nekdanje portugalske kolonije označil izvršni sekretar Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (ECOWAS) Mohamed Ibn Chambas.

Rezidenca predsednika države je bila tarča napada skupine vojakov že novembra lani, pri čemer je bil ubit najmanj en varnostnik. Takratni poskus državnega udara so zaustavile predsedniku zveste varnostne sile. Waie, ki je veljal za političnega tekmeca Vieire, je medtem že januarja preživel poskus atentata.

Gvinejo Bissau je od razglasitve neodvisnosti leta 1973 pretreslo že več poskusov državnih udarov. Tudi sam Vieira se je leta 1980 na oblast povzpel prek nenasilnega udara in vladal do leta 1999. Po begu in izgnanstvu na Portugalskem se je leta 2005 vrnil v domovino in istega leta zmagal na predsedniških volitvah.

Kot je zapisano na spletni strani o atentatih Assassinology, je bil zadnji uspešen atentat na političnega voditelja umor čečenskega predsednika Ahmada Kadirova 9. maja leta 2004, pred tem pa umor srbskega premierja Zorana Djindjiča 12. marca 2003. Po številu atentatov je sicer na prvem mestu Irak, sledita pa Afganistan in Rusija.