Deset tisoč vernikov in turistov se je danes zbralo na Trgu sv. Petra v Rimu, kjer je papež Benedikt XVI. daroval velikonočno mašo, vrhunec katere je njegov blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu), med katerim je svet opomnil na nerešene svetovne konflikte, imenoval jih je "rane človeštva".
"Kako naj se ne spomnimo na Darfur in Somalijo, na Bližnji vzhod, še posebno na sveto deželo, Irak, Libanon in nenazadnje na Tibet?" se je vprašal papež ter pozval k iskanju rešitev najhujših svetovnih konfliktov. Velikonočno voščilo je izrekel v 63 jezikih, med njimi sta bila tudi latinščina in esperanto.
Benedikt XVI. je praznovanje velike noči, ki je največji krščanski praznik, začel že na veliki petek, in sicer s sprevodom križevega pota, ter v soboto z velikonočno vigilijo, med katero je krstil sedem ljudi, med njimi znanega novinarja egiptovskega rodu, namestnika urednika največjega italijanskega časopisa Corriere della Serra in kritika islamskega fanatizma Magdija Alama. Tema letošnjega velikonočnega praznovanja je sicer verska svoboda. "Ljudje, ki so krščeni, in verniki nikoli niso tujci drug drugemu. Celine, kulture, socialne strukture ali zgodovinske razdalje nas ne morejo ločiti," je med obredom med drugim dejal papež.
Tudi v Jeruzalemu so se danes verniki in romarji zbrali na za kristjane svetih krajih, kjer naj bi Jezus živel zadnje dni in vstal od mrtvih pred dvema tisočletjema. Eden izmed njih je Bazilika sv. groba, kjer naj bi Jezusa pokopali, nekateri protestantje pa imajo za pravo mesto Jezusovega pokopa tako imenovano vrtno grobnico, ki pa se nahaja izven obzidja jeruzalemskega starega mestnega jedra. Za varnost v Izraelu je v teh dneh skrbelo na tisoče varnostnikov ter vojakov.
Jezus vstal od mrtvi
Kristjani se na današnji dan spominjajo največjega čudeža in temelja vere, vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Prav zato velja velika noč za največji krščanski praznik.
Po vsej Sloveniji so potekale jutranje vstajenjske procesije, v ljubljanski stolnici pa je ob 8.30 vstajenjsko mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Kot je v svoji velikonočni poslanici poudaril Uran, z veliko nočjo vstopamo v največje skrivnosti krščanske vere in človeškega bivanja.
Koprski škof Metod Pirih je vstajenjsko mašo daroval v koprski stolnici ob 10. uri. V murskosoboški stolnici je vstajenjsko procesijo in sveto mašo ob 9. uri vodil škof Marjan Turnšek, so sporočili iz Slovenske škofovske konference. V mariborski stolnici je ob 7. uri vstajenjsko procesijo in sveto mašo vodil mariborski nadškof Franc Kramberger. Celjski škof Anton Stres je vstajenjsko procesijo, ki ji je sledila sveta maša, vodil v celjski stolnici ob 5.30. Novomeški škof Andrej Glavan je vstajenjsko procesijo s sveto mašo vodil ob 6.30 v novomeški stolnici. Ob 11. uri je v Cerkvi Marije vnebovzete v Bertokih pomožni škof Jurij Bizjak vodil sveto mašo, med katero je podelil zakramente uvajanja v krščanstvo.
Ob velikonočnih praznikih so na Slovenski škofovski konferenci zapisali, da "skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar". "Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje".
Kot so navedli, je Jezus v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih. "Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost," so na škofovski konferenci še zapisali v sporočilu za javnost.
