FOTO: Sejanje oblakov in žita

Zaskrbljenost nad razmerami na Kitajskem so že izrazili tudi Združeni narodi, ki se bojijo, da bi lahko suša povzročila dodaten dvig cen hrane. Kitajska je namreč največja proizvajalka žita na svetu.

18 odstotkov žita na svetu zraste na Kitajskem

Suša je močno prizadela severovzhod Kitajske, kjer je veliko žitnih polj. Suša tam vztraja že od 26. oktobra, ko je zadnjič deževalo. V sredo je pokrajino sicer prekrila rahla snežna odeja, vendar to po ocenah strokovnjakov še ne pomeni konca suše.

Čeprav je povprečna januarska temperatura v tej regiji (šest provinc na severovzhodu Kitajske ) -10, prav tukaj pozimi zraste 18 odstotkov celotnega svetovnega pridelka žita, poroča Al Jazeera. Zimsko žito se seje sredi septembra ali v oktobru, žanje pa se sredi maja ali junija. V normalnih razmerah to žito za rast potrebuje 120 dni, a se zaradi temperatur krepko pod lediščem rast zimskega žita med decembrom in februarjem podaljša. Snežna odeja ponavadi varuje žito pred ostro kitajsko zimo, a je to zimo sneg zapadel šele februarja.

Brez snežne odeje so rastline ranljive, prav tako pa se zmanjša raven vlage v zemlji. Edina dobra stvar pri letošnjem pomanjkanju padavin na Kitajskem je ta, da so bile temperature doslej zmerno nizke. Po prepričanju meteorologa Al Jazeere Steffa Gaulterja obstaja ''resna bojazen, da bi se te lahko v prihodnje spustile oziroma da bi se suša nadaljevala še v pomlad. Skrb je še toliko večja, ker je februar na Kitajskem sušen in v povprečju pade le 5 mililitrov dežja. Ni verjetno, da bi lahko bila suša premagana niti po naravni poti, še manj pa po metodi sejanja oblakov."

Je mogoče z manipulacijo vremena preprečiti suše?

Kitajske oblasti trdijo, da je za nedavni sneg odgovorna državna meteorološka služba oziroma njena manipulacija z vremenom. Vladni mediji so poročali o streljanju delcev srebrovega jodida v oblake, ki po besedah klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj delujejo kot ''zametki kondenzacijskih jeder, okoli katerih se nabere voda, tako pa se oblikujejo kapljice''. Metodo imenujejo sejanje oblakov.

Sejanje oblakov je metoda, ki je znana že mnogo let, a doslej eksperimenti niso nedvoumno potrdili njene uporabnosti za namakanje kmetijskih površin. Metoda je tudi kontroverzna, saj je v atmosferi le omejena količina vlage, in če nekje sprožimo dež, je potem nujno manj dežja drugje. Če je trditev kitajskih oblasti o tem, da so zaslužne za sneg, morda resnična, pa je rezultat po besedah meteorologa Gaulterja gotovo minimalen: količina padavine v treh centimetrih snega je namreč enaka tisti, ko padejo trije mililitri dežja.

Z njim se strinja tudi Kajfež Bogatajeva, ki pravi, da bi težko ''rekla, da je to zelo koristno, saj je vse skupaj še v eksperimentalni fazi in nima kakšnega resnega učinka''. Po njenih podatkih imajo Kitajci center za modifikacijo vremena organiziran kot del državne meteorološke službe. Glede postopkov modifikacije vremena so ''relativno skrivnostni, tega ne obešajo na veliki zvon in se ne hvalijo''.

Sporna pa je metoda tako imenovanega sejanja oblakov tudi zato, ker se ''za zametke kondenzacijskih jeder uporabljajo različne kemikalije, v glavnem je to srebrov jodid, včasih pa tudi kristali soli ali cementni prah. A ko to pade na tla, tam ostane kot onesnaženje''.

Za proženje dežja za potrebe namakanja kmetijskih površin so po besedah Kajfež Bogatajeve sicer potrebni zadosti debeli, nizki oblaki, kakršnih v Sloveniji nimamo.

Zaradi suše raste le inflacija

Kitajska vlada je v sredo sprva napovedala, da bo za odpravo posledic suše in dvig kmetijske proizvodnje namenila milijardo dolarjev, nato pa je to številko podvojila. Dve milijardi ameriških dolarjev bo namenila poskusom odprave suše s preusmeritvijo vodotokov in gradnjo zasilnih vodnjakov.

"Prepričani smo, da smo zmožni podpirati stabilen razvoj kmetijskih proizvodov, zagotoviti učinkovito dobavo kmetijskih izdelkov, predvsem žita, in ohraniti stabilnost cen hrane," je po poročanju kitajske televizije CCTV izjavil kitajski premier Wen Jiabao, ki je ob tem zagotovil, da bo vlada uspela ohraniti zaloge žit in stabilnost cen.

Vladni ekonomisti se bojijo, da bi lahko inflacija na Kitajskem v prvih dveh mesecih letošnjega leta presegla pet odstotkov, potem ko je decembra znašala 4,6 odstotka.