Razsežnosti katastrofe, ki je prizadela Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, si je skoraj nemogoče predstavljati. Zagrebški profesor Stjepan Štercem s katedre za geografijo na naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu je, na primer, izračunal, da je voda zalila 22.900 kvadratnih kilometrov, kar je več od celotne površine Slovenije.
Medtem ko maja na tem območju povprečno pade nekje med 70 in 80 litrov dežja na kvadratni meter, je na primer na vzhodu BiH, konkretno v Tuzli, tokrat padlo okoli 310 litrov dežja na kvadratni meter, kar je absolutni rekord v 120 letih, odkar potekajo meritve. Poleg tega so bila tla že od prej razmočena, kar je bil pravi recept za katastrofo. Rek, katerih vodostaji so podirali rekorde, nasipi niso uspeli zadržati.
Škoda večja kot v vojni
Čeprav je še prezgodaj, da bi ocenili škodo, saj marsikje voda še zdaleč ni odtekla, drugje pa je treba domove in drugo imetje šele izkopati izpod metrov mulja, je že jasno, da bodo za obnovo potrebne milijarde evrov, poroča Al Jazeera Balkans.
Ujma je v treh državah uničila 100.000 domov in več tisoč kilometrov cest – samo v Srbiji kar 3500.
Oblasti v Bosni in Hercegovini se bojijo, da so poplave in plazovi povzročili večjo škodo, kot je nastala med vojno v tej državi. Iz Srbije so sporočili, da škoda presega 0,64 odstotka BDP in da so zatorej upravičeni do pomoči iz solidarnostnega sklada EU. Brez obilne mednarodne pomoči se prizadeti kraji ne bodo mogli postaviti na noge.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.