FOTO: Predsednik se ne vdaja in ne odstopa

Potem ko je kirgiška opozicija po nemirih v preteklih dneh v sredo zvečer prevzela oblast v Biškeku in oblikovala ljudsko vlado, je nova predsednica vlade, nekdanja zunanja ministrica Roza Otunbajeva, danes v radijskem nagovoru ljudi pozvala k miru. Dejala je, da si prizadevajo za normalizacijo razmer v državi.

"Za nami so težke spremembe, oblast je prešla v roke ljudstva in ponekod se je to zgodilo s silo. Pozivamo vas, da ne nasedete provokacijam, da ne uničujete ali plenite premoženja navadnih ljudi," je dejala.

Otunbajeva je zahtevala razrešitev predsednika Kurmanbeka Bakijeva, ki mu je pred petimi leti pomagala priti na oblast, in sporočila, da bo naslednjih šest mesecev prevzela vodenje ljudske vlade. A Bakijev se je danes odzval in priznal, da nima več nadzora nad varnostnimi silami, ob tem pa je zavrnil zahtevo, da bi odstopil s položaja.

"Zdaj imamo ljudsko vlado in jaz sem njena predsednica,'' je povedala Otunbajeva. "Vlada bo začasna pol leta, v tem času pa bomo napisali osnutek ustave in ustvarili pogoje za svobodne in poštene predsedniške volitve." Ob tem je sporočila, da je sedanjo vlado razpustila. ''V skladu z dekretom o predaji oblasti … razpuščam to vlado,'' je dejala.

Bakijev pobegnil pred protestniki

Bakijev je zapustil Biškek, kjer je več tisoč protestnikov zažgalo poslopje državnega tožilca in poskušalo s tovornjaki zapeljati v vladne prostore in odšel na jug države v mesto Oš. Nato pa je odšel v rodno regijo Jalalabad na jugu države.

Bakijevi nasprotniki so prevzeli tudi nadzor nad vladnimi stavbami v mestu Oš, kamor je Bakijev najprej pobegnil. Po poročanju prič, se je vsaj 2000 ljudi zbralo na glavnem mestnem trgu, kjer so se zagovorniki in nasprotniki Bakijeva spopadli.

Nemiri tudi ponoči niso ponehali

Po poročanju Reutersa se je občasno streljanje na ulicah Biškeka nadaljevalo tudi preko noči. Množice so plenile trgovine in bežale po ulicah posutih s steklom, medtem pa so žvižgale in mahale z rdečimi državnimi zastavami. V ognju so bile številne stavbe, mejo s Kirgizistanom pa so zaprli.

Protestniki so zavzeli vladna poslopja še v treh mestih, prvega namestnika premierja in notranjega ministra pa so pretepli, notranji minister pa je moral ob tem še vpiti: ''Dol z Bakijevim.''

Po besedah opozicije je v nemirih umrlo najmanj sto ljudi, zdravstveno ministrstvo pa govori o 68 žrtvah v Biškeku, medtem ko naj bi bilo več kot 500 oseb ranjenih. Zdravnik v bolnišnici v Biškeku je povedal, da je bila večina žrtev ustreljenih. ''Imamo več ducat trupel, vse s strelnimi ranami,'' je dejal.

Nemire sprožilo nezadovoljstvo

Nasilne nemire, ki so se razširili v Biškeku v sredo, dan po protestih v deželnem mestu, je sprožilo nezadovoljstvo nad vedno večjo korupcijo in naraščajočimi cenami v državi, kjer tretjina od 5,3 milijona prebivalcev živi pod pragom revščine. Povprečna mesečna plača je približno 130 dolarjev, v času svetovne gospodarske krize pa so se nakazila delavcev v Rusiji nenadoma zmanjšala.

Analitiki menijo, da bi nemiri lahko povečali negotovost za tuje vlagatelje v kirgizijski rudniški sektor in povečali možnost zunanjega vojaškega posredovanja.

Kitajski zunanji minister je nad situacijo v Kirgiziji zaskrbljen. K miru v državi pa je pozval tudi ruski premier Vladimir Putin, ki je ob tem zanikal vsakršno vpletenost Moskve v nemire, obenem pa poudaril, da država ostaja pomembna ruska partnerica. Predsednik Dmitrij Medvedjev pa je v izjavi poudaril, da gre za kirgizijsko notranjo zadevo, "vendar pa so protesti pokazali izjemno nezadovoljstvo navadnih ljudi z režimom".

Rusija ima sicer močan vpliv predvsem v severnem delu države, v Kirgizistanu pa je tudi pomembno oporišče ameriške vojske, ki je ključno za oskrbo sil v Afganistanu. ZDA so zato že pozvale obe strani, naj se odrečeta nasilju.

Po ameriških navedbah so kirgizijske oblasti v sredo zvečer zaprle letališče Manas severno od Biškeka, tako da ga ameriška letala, ki oskrbujejo sile v Afganistanu, ne morejo uporabljati. Otunbajeva je sicer danes dejala, da bo letališče odprto in na voljo ameriškim silam.

Kirgizistan je že lani grozil z zaprtjem ameriškega oporišča, potem ko je od Moskve dobil obljubo o ugodnih posojilih in pomoči, vendar se je nato z ZDA dogovoril za nadaljnje sodelovanje. Washington naj bi namreč več kot potrojil najemnino, ki jo plačuje za uporabo Manasa.