Srečanje voditeljev držav skupine G20 je v Toronto pritegnilo najmanj 10.000 protestnikov, ki so v soboto povsem zaprli mestno središče, nekaj sto pa jih je uresničilo napoved o nasilju in so zažgali najmanj tri policijske avtomobile.
Mestno središče Toronta je bilo za nekaj ur povsem blokirano, delovala ni niti podzemna železnica. Okrog 12.000 policistov je predvsem branilo dostop do finančnega središča mesta, kjer poteka konferenca G20. Ta del mesta je povsem "zazidan" z betonskimi ovirami, ograjami in predvsem policijskimi blokadami.
Protest se je v soboto začel povsem mirno. Sindikalne in druge organizacije so pripravile demonstracije kot opozorilo, da ljudje niso zakrivili zadnje finančne krize, ampak so to storile banke. Pozvali so k več pozornosti do ljudi in manj pozornosti do bank, ki so krizo zakuhale. Predvsem pa so se zavzemali za nadaljevanje stimulacijske porabe.
Po govorih se je začel pohod proti "ograji", to je centru mesta, kjer se srečujejo svetovni voditelji. Tam se je od množice ljudi ločila manjša skupina anarhistov, ki je začela uresničevati grožnje o nasilju. Na svoji spletni strani je namreč organizacija anarhistov iz Ontaria zapisala, da bo z akcijami osramotila policijo. Kanada je sicer za varnostne ukrepe namenila kar milijardo dolarjev.
Anarhisti so začeli razbijati izložbe, zažigati policijske avtomobile pa tudi druga vozila, in prevračati poštne nabiralnike. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP policija poroča o aretacijah več kot 412 ljudi. AFP poroča o okoli 480 aretacijah. Za zaustavitev protestnikov, ki so se poskušali prebiti do varovalne ograje, ki obdaja prizorišče vrha G20, so sicer policisti uporabili ščite, palice in solzivec.
Za zmanjšanje proračunskih lukenj brez škode
Voditelji držav G20 so se sicer že dogovorili o osnutku izjave, ki jo bodo sprejeli danes.
Voditelji 19 držav in EU so prišli v Toronto rešit vprašanje, kako ohraniti okrevanje svetovnega gospodarstva, obenem pa se ne preveč potopiti v proračunske primanjkljaje in dolgove. Po Grčiji je predvsem v Evropi nastal preplah in države zdaj več pozornosti namenjajo obvladovanju proračunskih primanjkljajev, medtem ko ZDA opozarjajo, da še ni čas za to.
Glede na osnutek sklepne deklaracije, ki bo potrjena danes, pa so se voditelji dogovorili za salomonsko rešitev. Torej za zmanjšanje proračunskih lukenj brez škode za krhko okrevanje. Nemška kanclerka Angela Merkel je povedala, da so se strinjali, da je izhod iz stimulacijskih programov ključen za zmanjšanje primanjkljajev, vendar obstajajo različna mnenja o hitrosti opustitve stimulacij.
Merklova je priznala, da sklepna deklaracija ne bo vsebovala evropskega poziva za uvedbo posebnega davka na banke. Prav tako v njej ne bo poziva k uvedbi splošnega davka na finančne transakcije, temveč se lahko vsaka država za to odloči sama.
Pri bančnih reformah deklaracija prav tako daje proste roke državam glede hitrosti uvajanja novih pravil za likvidnost oziroma rezerve. Uvodoma so želeli, da se pravila uveljavijo do leta 2012, vendar naj bi se zdaj upoštevale različne okoliščine v različnih državah.
Voditelji G20 naj bi se med drugim tudi dogovorili, da prekinejo s 60-letno tradicijo imenovanja Evropejca na čelo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Američana na čelo Svetovne banke. Po novem nacionalnost pri tem, kdo bo vodil mednarodne finančne ustanove, ne bo igrala nobene vloge.
Izjava prav tako pozdravlja ukrepe za večjo fleksibilnost menjalniških tečajev, kar leti na kitajsko apreciacijo njene valute juan. To naj bi prispevalo k zmanjšanju neravnovesij, kot sta ogromen ameriški primanjkljaj v trgovini s Kitajsko in ogromen kitajski presežek. ZDA želijo izvozno naravnane države vzpodbuditi k vzpodbujanju domače porabe.
Države v razvoju zaskrbljene
So pa zaskrbljenost nad varčevalnimi načrti razvitih držav izrazili predstavniki držav v razvoju, ki se bojijo, da bi zmanjševanje izdatkov bogatih držav najbolj prizadelo prav njihova od izvoza močno odvisna gospodarstva. Na to možnost je opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je voditelje držav nagovoril ob sobotni delovni večerji. "Naj poudarim, da pod nobenimi pogoji ne smemo graditi uravnoteženosti naših proračunov na hrbtih najrevnejših ljudi na svetu," je dejal in pozval k povečanju investicij v kmetijstvo in zeleno gospodarstvo.
Sicer pa trenutno na vrhu G20 prevladuje prepričanje, ki ga je v soboto izrazil tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner, in sicer da so kljub nagibanju posameznih držav v eno ali drugo smer za različne države primerne različne strategije in mora vsaka najti svoje ravnotežje.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.