Medtem ko se na podnebnem vrhu v Parizu krešejo mnenja glede tega, koliko bi morale razvite države prispevati državam v razvoju pri prilagajanju gospodarstva ukrepom, ki bi zmanjšali segrevanje ozračja in posledično podnebne spremembe, pa različni okoljski aktivisti s pomočjo umetnikov poskušajo zbranim delegatom pokazati, kaj konkretno segrevanje ozračja pomeni za naš planet.
Dansko-islandski umetnik Olafur Eliasson je v Pariz, natančneje na trg Place du Pantheon, z Grenlandije pripeljal 12 velikih kosov ledu, ki so jih odlomili od plavajočih kosov ledu na Grenlandiji. 80 ton ledu so s pomočjo tovornjakov hladilnikov pripeljali v Pariz, kjer so jih razporedili v krog, da bi ponazorili uro. Do konca podnebnega vrha, ki se zaključuje naslednji teden, se bo led počasi topil, ljudje, ki bodo hodili mimo, pa bodo tako lahko dobili občutek, kaj segrevanje ozračja povzroča našemu planetu.
Olafur Eliasson je v pojasnilu, zakaj se je odločil za takšno manifestacijo, dejal, da imamo danes ob vsej tehnologiji in znanju možnost, da predvidimo, kaj se bo zgodilo in še pravi čas ukrepamo. "Cenimo to edinstveno priložnost in skupaj ukrepajmo," je dejal Eliasson. "Upam, da se bo moje umetniško delo dotaknilo ljudi, da bo spremenilo našo percepcijo do okolja, do našega planeta. Zaradi projekta Ice Watch so klimatski izzivi, ki so pred nami, veliko bolj otipljivi."
Taljenje ledu zaradi segrevanja ozračja se je močno dotaknilo tudi francoskega zunanjega ministra Laurenta Fabiusa, ki je dejal:"Od lanskega obiska Arktike me preganja živ spomin na grozljive zvoke in prizore razpadanja ledenih ploskev na manjše bloke. Že leta nam ta regija pošilja opozorilna sporočila, ki jih ne moremo več ignorirati. Mednarodna skupnost jih mora slišati in ukrepati."
100 milijard dolarjev letno bo premalo
Države v razvoju so na podnebnem vrhu v Parizu od bogatih zahtevale znatno večje financiranje kot 100 milijard dolarjev (95 milijard evrov) na leto. Kot je v sporočilu zapisalo 134 članic skupine G77 in Kitajske, ni mogoče ničesar doseči brez sredstev za implementacijo, ki bodo državam v razvoju omogočila, da odigrajo svojo vlogo pri podnebnih spremembah.
Deljena mnenja glede večjega financiranju držav v razvoju so že dolgo poznana zgodba, hkrati pa kažejo na težave pri doseganju želenega dogovora, ki bi globalno segrevanje zadržal na stopnji do dveh stopinj Celzija nad temperaturami pred industrijskim časom.
"Pariški sporazum mora jasno opredeliti raven finančne podpore, ki jo bodo priskrbele razvite države," so države v razvoju zapisale v izjavi, objavljeni v sredo zvečer. Ob tem opozarjajo, da 100 milijard dolarjev na leto, ki jih po letu 2020 obljublja razviti svet, ni dovolj.
Kot je pojasnil indijski predstavnik, svet od revnih držav ne more pričakovati, da se bodo odrekle poceni in vseprisotnemu premogu na račun svojih ljudi, med katerimi mnogi nimajo niti dostopa do elektrike. Po njihovem prepričanju morajo države, ki so obogatele zaradi poceni energije, sedaj poskrbeti za finančno pomoč revnim, da bodo lahko posegle po dražji, čisti energiji.
Po drugi strani je ameriški pogajalec po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozoril, da je bilo za podnebje lani namenjenih 62 milijard dolarjev (58 milijard evrov): "Smo pri precej visoki številki, tako glede trenutnega stanja kot glede napovedi za prihodnjih nekaj let."
Dodal je še, da se je zaradi razvoja držav povečal tudi bazen donatorjev, a skupina G77 ne pristaja na spremembe glede tega, kdo naj bi dobival in kdo dajal pomoč. "Če se je svet res tako spremenil, se sprašujemo, zakaj po vseh teh desetletjih naše članice ostajajo v razvoju in nimajo glasu pri svetovnih odločitvah in institucijah," so poudarili v sporočilu.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.