Zaradi velikega navala beguncev čez Slovenijo, so težave tudi na avstrijski strani. Kot poroča tamkajšnji krone.at, je bilo presenečenje popolno, ko se je proti večeru na mejnem prehodu Špilje pojavilo 4.500 beguncev. Kot trdi medij, brez najave iz Slovenije. Poročajo, da naj bi ljudje predrli pregrado in vstopili v državo.
Kljub prerivanju in nemiru med begunci ter težavam pri razdeljevanju hrane, so se razmere kasneje umirile. Opravili so registracijo ljudi, nekaj so jih kmalu odpeljali proti Gradcu.
"Slovenci so v stresu"
Hrvaški premier Zoran Milanović je danes na Reki dejal, da ne ve, zakaj bo Slovenija poslala vojake na mejo s Hrvaško, če ob njej ni zidu. Kot je še ocenil, bi se bilo "neumno" prerekati z Ljubljano, "čemur se tudi sam izogiba". "Oni so zdaj, prva dva dneva, malo v stresu, a bodo na koncu dojeli," je izjavil.
Milanović je na novinarsko vprašanje o napovedanem prihodu slovenskih vojakov na hrvaško mejo odgovoril z vprašanjem: "Kaj bodo z vojsko na meji, kaj bo Hrvaška z vojsko na mejah, če ni zidu," je dejal hrvaški premier, ki je znova povedal, da tudi hrvaškega "zidu zaenkrat ne bo" ter da "nervoza ni potrebna".
Hrvaška in Slovenija nista žrtvi, čeprav sta izpostavljeni begunskemu valu, je povedal novinarjem ob današnjem obisku infrastrukturnih objektov na Reki.
"Hrvaško, Slovenijo in pred dnevi tudi Madžarsko begunci zgolj prehajajo," je spomnil. Dodal je, da je treba prisluhniti državam, ki so lahko vzor tistim, ki postavljajo žico ob meji. Ponovil je, da Avstrija ni postavila nobenih ovir.
Na vprašanje, ali se bosta Zagreb in Ljubljana dogovorila, da bi upočasnili vstop beguncev na Hrvaško, je Milanović poudaril, da so v ponedeljek tok beguncev upočasnili na meji s Srbijo.
Izpostavil je, da na Hrvaškem ne bo prišlo do kopičenja beguncev, ker njegova vlada organizirano dela na njihovem sprejemu in prevozu. Opozicijo pa je obtožil, da s svojimi izjavami o begunski krizi želi ustvariti kaos.
Med drugim je ocenil, da bo begunski val, "če nič drugega", ustavila zima ter da bo prihodnjo pomlad situacija z begunsko krizo bolj jasna in pod nadzorom.
Izpostavil je primer Španije, ki je bila preplavljena z begunci, a je begunski val ustavila z učinkovito obalno stražo. Podobno rešitev pričakuje v Grčiji, ki ji bosta po njegovi oceni pomagali Nemčija in Turčija.
Koliko beguncev je na Hrvaškem in v Srbiji?
Hrvaška medtem nadaljuje s pošiljanjem ljudi proti slovenski meji. Zvečer so na skrajnem vzhodu Hrvaške v Tovarniku začeli vkrcavanje beguncev na danes že četrti izredni vlak, ki jih bo odpeljal proti Sloveniji. Kot poroča hrvaški radio, so poleg tega iz začasnega tranzitnega centru v Opatovcu proti slovenski meji danes poslali skoraj 30 avtobusov z begunci.
V Opatovcu je bilo danes zvečer okoli 2000 ljudi, a novi nenehno prihajajo iz Srbije. Danes do 15. ure je na Hrvaško vstopilo skoraj 4000 beguncev in migrantov, od začetka begunskega vala pa že več kot 205.000 ljudi, je sporočilo hrvaško notranje ministrstvo.
Na srbski strani meji naj bi bilo okrog 13. ure 2500 ljudi, ki nameravajo vstopiti na Hrvaško, je še objavil hrvaški radio. Kot so dodali, Hrvaška z meje organizirano prevaža begunce in migrante proti Opatovcu, a del neučakanih ljudi poskuša priti na Hrvaško tudi čez polja in sadovnjake mimo hrvaških policistov, ki so za begunce vnovič zaprli mejni prehod Bapska.
Kot je poročala srbska televizija B-92, je mejo na tem območju v zadnjih 48 urah prečkalo okoli 9500 beguncev in migrantov.
Srbsko uredništvo regionalne televizije N1 je objavilo, da hrvaški policisti ne uporabljajo sile, da bi preprečili vstop ljudi čez zeleno mejo.
PREBERITE ŠE: Pred mejni prehod Rigonce je pripeljal nov vlak z begunci. V nastanitvenem centru v Brežicah je okoli 3300 ljudi.
Bo Hrvaška postavila ograjo na meji s Srbijo?
Hrvaški časnik Jutarnji list, ki se sklicuje na dobro obveščene vire v hrvaški vladi, pa danes poroča, da bo Hrvaška v dveh tednih postavila ograjo na meji s Srbijo. Kot je za časnik povedal vir, je načrt C propadel in zdaj je vse pripravljeno za izvedbo načrta D, ki predvideva postavitev ograje na meji s Srbijo. Načrti za postavitev ograje naj bi obstajali že nekaj časa, po ocenah pa naj bi dela trajala približno dva tedna.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes dejala, da Hrvaška ne želi zapreti svoje meje za begunce, a bo to morala storiti, če bodo svoja vrata zaprle Nemčija, Avstrija in Slovenija.
Na novinarsko vprašanje, ali Hrvaška ravna korektno, ko brez napovedi pripelje begunce na točke ob slovenski meji brez dogovora s Slovenijo, ter ali gre za nov načrt, je odgovorila, da je načrt zmeraj enak - prehod za begunce od Turčije do Nemčije.
"Kaj naj naredimo? Naj jih ustavimo, naj vsi ostanejo v Srbiji, da Srbija eksplodira? Naj jih Srbija ustavi, da vsi ostanejo v Makedoniji, pa naj Makedonija eksplodira," je dejala.
Srbija s protestno noto proti Hrvaški
Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je danes napovedal, da bo Beograd poslal protestno noto Zagrebu zaradi ponedeljkovega incidenta na meji med državama. Srbija trdi, da so hrvaški policisti na srbski strani napadli novinarje, ki so poročali o beguncih. Hrvaška policija pa trdi, da so novinarji vstopili na Hrvaško mimo mejnega prehoda.
Stefanović je ocenil, da so hrvaški policisti ogrozili ozemeljsko celovitost Srbije, ker so vstopili na srbsko ozemlje. Napovedal je, da bodo od Hrvaške zahtevali pojasnila ter dodal, da imajo posnetke, ki kažejo, da so bili hrvaški policisti na srbskem ozemlju. Ostojić je že zanikal navedbe Srbije o vstopu hrvaških policistih v sosednjo državo.
Po poročanju srbskih medijev so hrvaški policisti napadli fotoreporterja francoske tiskovne agencije France Presse Andreja Isakovića, snemalca Reutersa in Al Jazeere Branka Filipovića in Boška Brankovića ter nekega svobodnega novinarja iz Velike Britanije. Ob tem naj bi Filipović prejel več udarcev hrvaških policistov, Isakoviću pa naj bi uničili fotografsko opremo.
Srbski premier Aleksandar Vučić je danes izrazil prepričanje, da gre za posamični incident, ki se ne bo ponovil. Poudaril je, da želi Srbija najboljše odnose s Hrvaško in da se bo na ta način tudi obnašala.
V grško pristanišče Pirej prispelo na tisoče beguncev
Tok beguncev, ki iz Turčije čez Egejsko morje prihajajo v EU, ne pojenja. V grško pristanišče Pirej je tako danes po navedbah grške obalne straže z dvema trajektoma prispelo 2336 beguncev, ki so jih prepeljali z otokov Lezbos in Ios, popoldne pa tam pričakujejo še dva trajekta s skupno okoli 5000 begunci.
Na otoke v vzhodnem Egejskem morju naj bi po pisanju konservativnega grškega dnevnika Katimerini od petka prispelo kakih 29.000 beguncev. V zadnjih 24 urah pa je obalna straža iz Egejskega morja rešila 541 ljudi.
Center za registracijo beguncev na Lezbosu po poročanju grške državne televizije ERT1 deluje že na robu svojih zmogljivosti. Na dan lahko registrirajo največ 2500 ljudi, a trenutno čaka še več kot 5000 ljudi, iz Turčije pa stalno prihajajo novi.
Policija in obalna straža domnevata, da Turčija beguncem, ki večinoma prihajajo iz Sirije, pusti, da odidejo na pot, da bi tako okrepila pritisk na EU in dobila dodatno pomoč ali dosegla odpravo vizumov za turške državljane, ki želijo potovati v EU. Grške varnostne oblasti se bojijo, da bi v naslednjih mesecih iz Turčije prišlo do 3,7 milijona beguncev.
Kdo v Nemčiji prosi za azil?
V ciljni državi beguncev, Nemčiji, je v prvih devetih mesecih letos za azil zaprosilo nekaj več kot 300.000 ljudi, kaže oktobrsko poročilo nemškega zveznega urada za migracije in begunce (BAMF). V zadnjih tednih se sicer dnevno proti Zahodni Evropi, predvsem Nemčiji, vali na tisoče novih beguncev in migrantov.
Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi samo od septembra do danes v Nemčijo prišlo preko 400.000 beguncev in migrantov. Koliko jih je oz. jih bo zaprosilo za mednarodno zaščito v Nemčiji, se še ne ve. Je pa urad BAMF objavil podatke za september, da so v prvih devetih mesecih tega leta v Nemčiji dobili 303.443 zahteve za azil.
Največ, 70.000, je Sircev, 44.431 Albancev, 31.446 pa državljanov Kosova. Sledijo državljani Afganistana in Iraka (po 16.000), Srbije (22.900), Makedonije (11.700), Eritreje (7400) in Pakistana (5300).
Nemčija je prejela 274.923 zahtev za azil kot prva evropska država, medtem ko jih je 28.520 prosilcev vložilo že v kateri drugi članici EU. Število prvih zahtev se je glede na leto prej več kot podvojilo, opozarjajo v uradu BAMF.
174.500 zahtev so nemške oblasti že razrešile, od tega sicer le 68.301 pozitivno (39,1 odstotka). Večinoma to velja za državljane Sirije, Iraka in Eritreje (več kot 90- oz. 80-odstotna odobritev prošenj), medtem ko so bili državljani Albanije, Kosova, Srbije in Makedonije uspešni v manj kot 0,5 odstotka vloženih primerih.
Predvsem število državljanov omenjenih balkanskih držav se je glede na leto 2014 letos močno povečalo. Kar sedemkrat več Albancev je letos zaprosilo za azil v Nemčiji in osemkrat več Kosovcev. Od skupno 47.000 odločenih zahtev pa so jih pozitivno odobrili le 135, kažejo podatki BAMF.
S spremembo azilne zakonodaje prejšnji četrtek, ki naj bi med drugim pospešile obravnavo prošenj za azil in vračanje tistih, ki jim je azil zavrnjen, so bile vse države Zahodnega Balkana uvrščene na seznam t. i. varnih držav porekla. Prošnje za azil, ki jih vlagajo državljani teh držav, so skoraj zagotovo zavrnjene, in to po hitrejšem postopku.
Izmed nemških zveznih dežel je sicer najbolj obremenjena Severno Porenje-Vestfalija, v kateri je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta 53.475 prosilcev za azil. Močno obremenjeni sta tudi Bavarska (45.867) in Baden-Württemberg (36.564). V Spodnji Saški pa jih je 25.389, še kažejo statistični podatki urada BAMF.
September je bil sicer mesec, ko je bilo v Nemčiji vloženih največ zahtev za azil - skupno 43.071. To je bil najbolj obremenjen mesec v zadnjih petih letih. Skupno pa Nemčija letos računa na kar 800.000 zahtev za azil.
Doslej je bilo po letu 1953 za Nemčijo najbolj obremenjujoče leto 1992 ob izbruhu vojn po razpadu Jugoslavije - v tistem letu so dobili 438.191 zahtev za azil, je poročal nemški časnik Die Welt.