"Smo sami krivi za 'bes narave'?“ se sprašujejo na hrvaškem Jutarnjem listu, kjer so izpostavili vse večje naravne katastrofe v tem letu.
Začelo se je že kmalu po novem letu, 12. januarja. Takrat je Haiti stresel potres z magnitudo 7. To je bil najhujši potres na Haitiju v zadnjih 200 letih. Umrlo je ogromno ljudi, po uradnih podatkih vlade 230 tisoč. O Haitiju se je takrat veliko poročalo, žalostne osebne izpovedi tamkajšnjih prebivalcev so preplavile svet, glasbeniki pa so posneli novo verzijo pesmi We are the world, da bi tako pomagali tej otoški državi. Haiti zdaj čakajo predsedniške volitve, novi predsednik pa bo nase prevzel veliko breme – Haiti bo namreč potreboval še veliko časa, da se življenje na njem vrne v ustaljene tire.
6. februarja je območje osrednjega dela atlantske obale ZDA zajelo močno snežno neurje, ki so ga tamkajšnjo mediji imenovali kar snežnokalipsa in snežnogedon (skovanki besed sneg ter apokalipsa in armagedon). In ker so mediji napovedovali hude vremenske razmere, so se prebivalci dobro pripravili – izropali so trgovine in si naredili zaloge hrane in vode. Ko je snežni vihar zajel to območje ZDA, so meteorologi komentirali, da gre za najhujši tovrsten vremenski pojav v zadnjih 90 letih. Sneženje je ohromilo promet, okoli 200 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike, dve osebi pa sta umrli.
27. februarja so se znova močno stresla tla. Tokrat je bil na udaru Čile, potres pa je dosegel magnitudo 8,8. Umrlo naj bi 521 ljudi, po tem močnem potresu pa so državo stresli še številni popotresni sunki, tako da ni čudno, da so številni prebivalci tiste dni spali na prostem.
1. marca je nevihta Xynthia divjala po Franciji, Španiji in Portugalski. Neurje je prineslo močan dež in vetrove, zahtevalo pa je tudi številne smrtne žrtve. Podatki o umrlih so bili sicer različni, številka pa se giba nekje med 50 in 62.
8. marca je potres z magnitudo 6,0 stresel Turčijo. Umrlo je 51 ljudi, okoli 70 je bilo poškodovanih. Močnemu sunku je sledilo več kot 50 popotresnih sunkov.
14. aprila so se tla tresla na jugozahodu Kitajske. Zaradi potresa z magnitudo 6,9 je umrlo 589 ljudi, več tisoč je bilo ranjenih. Bolj kot potres pa si bo svet ta dan zapomnil po tem, da je takrat islandski vulkan Eyjafjallajokull začel povzročati prve resne težave v letalskem prometu. Sledilo je obdobje, ko potniki, ki so se na različne destinacije odpravljali z letalom, niso mogli vedeti, kako se bo njihova pot odvijala. Številni odpovedani leti, zapiranje in odpiranje letalskega prostora, pritoževanje letalskih družb in milijonska izguba še dolgo ne bodo pozabljeni.
20. maja se je pozornost znova usmerila na Kitajsko. Zaradi poplav je umrlo več kot 50 tisoč ljudi, okoli 800 tisoč pa je moralo zapustiti svoje domove. 23. maja je v poplavah umrlo še tisoč ljudi, tokrat v Braziliji. Okoli 50 tisoč ljudi je ostalo brez domov.
In to nas pripelje do poletja. Pakistan, Kitajska, Rusija in osrednji del Evrope. Poplave, zemeljski plazovi in požari. Žrtve in evakuacije. Kaj nas še čaka?
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.