VIDEO in FOTO: Na madžarski meji spopad beguncev s policijo. Bodeča žica vse daljša: zagradili bodo še romunsko in hrvaško mejo

Šele pozno zvečer so se umirile razmere na srbsko-madžarski meji, kjer je nasilje izbruhnilo potem, ko so begunci, ki so na srbsko-madžarski meji zahtevali, da se jim dovoli nadaljevanje poti proti Zahodu, popoldne prebili policijsko zaporo na meji in prišli na Madžarsko. Jezna množica je na mejnem prehodu Röszke-Horgoš podrla del ograje, policisti pa so proti njim uporabili solzivec in jih ustavili. Kot poroča Reuters, je tiskovni predstavnik pojasnil, da "so na meji neidentificirani ljudje s palicami in cevmi, ki se skušajo spopasti s policisti in vdreti v državo."

O nasilju pri prehodu Röszke-Horgoš so sicer poročali že ves dan, madžarska policija je že pred tem proti več sto migrantom, ki so protestirali, ker ne morejo prečkati meje, uporabila solzivec in vodne topove. Policijo na madžarski strani naj bi med drugim obmetavali s kamni, steklenicami in gorečimi predmeti, nakar so se med stranema vneli spopadi.

Glavni svetovalec madžarskega premierja Viktorja Orbana, Gyorgy Bakondi, je kasneje povedal, da so migranti kakšno uro pred to eskalacijo policistom postavili ultimat - ali nas spustite naprej, ali pa bomo uporabili nasilje. Kot je poudaril Bakondi, madžarska policija na ultimate ne pristaja. Zatrdil je še, da bodo ograjo ne le popravili, ampak postavili močnejšo.

Po navedbah madžarske vlade je bilo v spopadu ranjenih najmanj 20 policistov, na strani migrantov pa dva otroka, ki naj bi ju po poročanju Reutersa vrgli čez ograjo. Nekateri predstavniki humanitarnih organizacij opozarjajo, da je bilo v kaosu ranjenih 30 otrok, številni pa so ločeni od svojih družin. Policisti naj bi poleg migrantov v kaosu pretepli tudi ekipo srbske televizije RTS in jim polomili opremo, pa je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Tekom spopadov je bilo aretiranih 29 ljudi, madžarske oblasti trdijo, da je bil med njimi tudi nekdo, ki so ga prepoznali kot terorista.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je srbske oblasti uradno zaprosil, naj nemudoma ukrepajo proti skupini agresivnih migrantov, ki skušajo na silo prebiti mejo in priti na Madžarsko. Po poročanju Reutersa je tja kasneje prišlo nekaj srbskih policistov, "da bi pomirili situacijo".

Srbska vlada se je medtem na ravnanje madžarskih oblasti na meji odzvala s protestno noto. Da je z dogajanjem na Madžarskem zgrožen, je sporočil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun.

Opozorila sicer ne zaležejo, Madžarska po poročanju Reutersa ob meji kopiči oborožena vozila.

Med policisti in begunci zapleti tudi v Turčiji

Kot poroča Reuters, je do napetosti med policijo in begunci prišlo tudi v bližini turško-grške meje.

Tam je turška policija begunce zadržala in jim preprečila nadaljevanje poti v EU. Bolgarska policija pa je sporočila, da je bilo okoli 200 ljudem preprečeno, da dosežejo bolgarsko mejo. "Bili smo obveščeni, da so begunci na poti, o čemer smo tudi obvestili turške oblasti, ki so primerno ukrepale," je dejala tiskovna predstavnica bolgarske policije Lora Lyubenova.

Potem ko meje niso mogli prečkati niti zjutraj, se je nekaj družin vrnilo v Istanbul, medtem ko številni še vztrajajo, da se bodo v EU prebili po kateri koli poti, čeprav noči na prostem postajajo vse hladnejše.

Madžardska bodeča žica vse daljša

V bližini kraja Kubekhaza na meji med Madžarsko in Romunijo so danes že stekla pripravljalna dela za ograjo, ki jo nameravajo tam postaviti Madžari, potem ko so z njo že zaprli svojo mejo s Srbijo. Kot s terena poroča novinar madžarske tiskovne agencije MTI, trenutno z lesenimi koli označujejo traso za ograjo. Območje varujejo policisti in vojaki.

Župan Kubekhaze Janos Molnar je za MTI povedal, da naj bi ograja segala vse do ustja reke Maros. Obenem je kritiziral odločitev Budimpešte in obžaloval, da bo ograja poslabšala sicer zelo dobre odnose madžarskih skupnosti s kraji na srbski in romunski strani meje.

Romunske oblasti gradnji ograje, ki so jo v Budimpešti napovedali v torek, ostro nasprotujejo.

V Budimpešti so v torek pojasnili, da se je vlada odločila, da bo začela priprave za gradnjo ograje na madžarsko-romunski meji, ki bo potekala od tromeje med Madžarsko, Srbijo in Romunijo do neke razumne razdalje. Za ta ukrep so se odločili, ker tihotapci ljudi zaradi ograje na meji s Srbijo spreminjajo svoje poti in naj bi se pritisk migrantov preusmeril v Romunijo.

Namesto čez Madžarsko, begunci zdaj po poti čez Hrvaško

Begunci so po zaprtju madžarske meje preusmerili proti Hrvaški. Danes do 19. ure jih je v državo prišlo že 892. Srbski avtobusi jih iz begunskega centra v Preševu vozijo na mejni prehod Šid-Tovarnik. Tudi tisti, ki so obstali pred zaprto madžarsko mejo, se preusmerjajo proti Hrvaški, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

V Šid so prvi begunci prispeli v noči na sredo. Novinarjem Jutarnjega lista so povedali, da je njihova edina želja, da bi nadaljevali pot proti Nemčiji.

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je povedal, da jih bodo namestili v sprejemne centre na različnih koncih države. "Če bodo begunci zavrnili mednarodno zaščito, imamo pripravljen sprejemni center v Tovarniku. Prosilci za azil bodo nameščeni v Kutini in Zagrebu, ranljive skupine pa v Sisku in Ježevu", je dejal Ostojić.

V Tovarniku pomagajo prostovoljci Rdečega križa, prisotne so tudi ekipe nujne pomoči, ki pomagajo vsem, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Krajani beguncem kupujejo hrano.

Skupine beguncev prihajajo peš s srbske strani meje mimo mejnih prehodov, od tam pa jih hrvaški policisti s policijskimi vozili vozijo v Tovarnik na registracijo. Stojijo pa tudi ob meji in tiste, ki skušajo preko koruznih polj nelegalno prečkati mejo, vozijo na policijsko postajo, kjer jim vzamejo prstne odtise in jih popišejo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Ker begunci iz Srbije prihajajo preko območja, na katerem so minska polja, ki so še ostala po koncu vojne v 90. letih, so na to področje poslali hrvaške odstranjevalce min.

Kot je za 24sata povedal načenik civilne zaščite Zdravko Kelić, so reševalci, civilna zaščita in policisti pripravljeni na begunski val. "Zanimivo je, da vsi sodelujejo z nami. Nismo imeli niti najmanjšega incidenta, po njihovih odzivih sodeč pa tudi sami ne skrivajo zadovoljstva z našim ravnanjem," je povedal.

"Slišali smo, da je Madžarska zaprta, zato nam je policija svetovala, naj uberemo to pot. Želimo kamorkoli, kjer je mir," je za AFP dejal 35-letni Amadou iz afriške Mavretanije.

Hrvaško notranje ministrstvo je v torek potrdilo, da imajo pripravljene načrte za ravnanje v primeru begunskega vala. Nemudoma lahko namestijo 3000 beguncev. Iz državnih blagovnih rezerv pa so napovedali, da lahko za en mesec poskrbijo za približno 24.000 beguncev.

"Popolnoma smo pripravljeni"

Hrvaški premier Zoran Milanović je danes v saboru povedal, bodo v zvezi z begunci ravnali predvsem v interesu Hrvaške in njene varnosti, ob tem pa ne bodo pozabili na humanost. Potrdil je, da je Hrvaška pripravljena sprejeti begunce ne glede na njihovo vero ali barvo kože ter jih usmerjati "tja, kamor si želijo".

Saborski poslanec bošnjaške narodne manjšine Nedžad Hodžić, ki zastopa tudi slovensko manjšino na Hrvaškem, je Milanovića vprašal za komentar na ukrepe posameznih članic EU, ki so na svojih mejah postavile ograje ali zidove, da bi preprečile prihod beguncev, ali so napovedale, da bodo sprejele samo tiste begunce, ki niso muslimani.

Hrvaški premier je odgovoril, da politike drugih držav praviloma ne komentira, a dejal, da ne odobrava potez madžarske vlade. Ocenil je, da gre za "škodljivo in nevarno" politiko.

"Zidovi ne bodo ustavili nikogar, dajejo pa grozljivo in nevarno sporočilo. Kličejo me starejši ljudje, večinoma Judje, ki se spominjajo druge svetovne vojne in so osupli. Vem, da je primerjava grozna, a žica v Evropi v 21. stoletja ni odgovor, temveč grožnja," je povedal.

Prve izbeglice stigle u Šid @AJBalkans pic.twitter.com/ZlYgnjEind

— Marko Subotic (@SuboticAJB) September 16, 2015

Srbija v naslednjih tednih pričakuje 20.000 beguncev

Begunci sicer še vedno prihajajo v Srbijo, čeprav je tok iz Makedonije trenutno manjši, kot je bil v preteklih dneh. Iz makedonsko-grške meje danes poročajo, da je iz Gevgelije proti Srbiji danes odpotoval prvi vlak z okoli 600 begunci, medtem ko je v sredo s štirimi vlaki odpotovalo 2500 ljudi, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

Srbski Rdeči križ opozarja, da bi se glede na podatke iz Grčije lahko proti Srbiji v naslednjih nekaj tednih zgrnilo še od 20.000 do 23.000 beguncev ali več  - odvisno od dogajanja na turško-grški meji.

Proti beguncem ne bodo uporabljali sile

Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je napovedal, da Srbija proti beguncem na noben način ne bo uporabljala sile, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

"Namera teh ljudi je jasna - želijo v EU in tam zaprositi za azil; srbska policija in država jim njihove namere na noben način ne bo oteževala. Nasprotno, pomagali jim bomo in ne bomo uporabljali nobene sile proti njim," je še dodal.

Izpostavil je tudi, da Srbija poskuša beguncem zagotoviti hrano, vodo in zdravila. Obenem jim želi, kolikor je le mogoče, olajšati bivanje v državi. Po njegovih besedah si begunci ne želijo ostati ne v Srbiji ne v Makedoniji, v bistvu v nobeni od tranzitnih držav.

"To je vprašanje za Evropo," je dejal Stefanovič in dodal, da želi biti Srbija del rešitve. Srbija po njegovih besedah ne more sprejeti, da se na njeno ozemlje vračajo vsi, ki niso državljani EU, ker so, kot pravi, Srbijo samo prečkali.

Porast števila prošenj za azil

Poostren nadzor meja v Nemčiji je privedel do povečanja števila prošenj za azil v Avstriji. V zadnjih dveh dneh so po podatkih avstrijskega notranjega ministrstva našteli okoli 850 prošenj, kar je veliko več, kot v minulih tednih, ko so v povprečju dobili 300 prošenj, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Največ prošenj za azil je bilo vloženih na Dunaju in v Spodnji Avstriji. Slednje očitno izhaja iz dejstva, da številne begunce pripeljejo v sprejemni center v Traiskirchnu, nedaleč od Dunaja, kar pa spričo težkih razmer predstavlja vse večjo težavo.

Avstrija je zaradi množičnega prihoda beguncev sicer uvedla nadzor na mejah.

Dokler bo ukrep o poostrenem nadzoru meje zaradi navala beguncev v Evropo v veljavi, bodo dodatno preverjali vozila, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA napovedal tiskovni predstavnik zvezne policije.

Avstrijska notranja ministrica je sicer v torek zvečer za avstrijsko televizijo ORF dejala, da Avstrija na Madžarsko ne bo vrnila nobenega begunca. "Glede na razmere na Madžarskem, zaenkrat ne bo nihče vrnjen," je dejal. Tudi Nemčija po njenih besedah v Avstrijo ni vrnila nobenega begunca.

V Turčiji na pot naprej čaka več tisoč beguncev

V Turčiji pa po navedbah prič več tisoč beguncev in migrantov že čaka na nadaljnjo pot na grške otoke. Na Turčijo so že naslovili poziv, naj odpre kopensko mejo z EU, da bi se begunci tako lahko izognili nevarni plovbi po Sredozemskem morju, še poroča dpa.

Tisti, ki potrebujejo zaščito, jo bodo v Nemčiji tudi dobili

Z begunsko problematiko se sooča predvsem Nemčija, kjer so se nemška kanclerka Angela Merkel in ministrski predsedniki zveznih dežel na torkovem srečanju v Berlinu dogovorili, da bo država deželam namenila večjo pomoč pri sprejemu in razdelitvi beguncev. Merklova je po skoraj štiriurnem srečanju napovedala, da bo poslej zvezna država na tem področju tesneje sodelovala z nemškimi deželami. Prav tako bo država dala na voljo kapacitete za sprejem 40.000 beguncev in uredila razdelile centre. Nemška kanclerka je še poudarila, da bodo tisti, ki zaščito potrebujejo, to v Nemčiji tudi dobili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem je nemški finančni minister sporočil, da je begunska kriza za državo s finančnega vidika breme, zato bo treba za začetek privarčevati okoli 500 milijonov evrov.

Marine Le Pen: Merklova kot cesarica Evropi vsiljuje migrante

Predsednica francoske skrajno desne stranke Nacionalna fronta in evropska poslanka Marine Le Pen je v torek zvečer v Bruslju Angelo Merkel označila za "cesarico", ki skuša celotni Evropi vsiliti nezakonito priseljevanje, potem ko ji je že vsilila svoj finančni sistem.

Nemčija, ki je v nedeljo ponovno uvedla začasen nadzor na svojih mejah, je to naredila "brez vnaprejšnjega opozorila drugim državam, ker cesarici Merklovi pač ni treba nikomur polagati računov", je še dejala Le Penova na seminarju o suverenosti, ki ga je v prostorih flamskega parlamenta v Bruslju organizirala skrajno desna stranka Vlaams Belang (Flamski interes).

"In ko se gospa Merklova za nekaj odloči, bomo imeli deset tisoče dodatnih beguncev, ki bodo prihajali v Francijo, Flandrijo, Italijo (...) Ne zato, da bi pobegnili pred vojno in pokolom, ampak zaradi finančne podpore, namestitve in pomoči, ki jim jo bodo omogočile vlade," je pred okoli 200 somišljeniki in ob glasnem aplavzu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejala Le Penova.

Bruselj znova poziva k dogovoru

V Evropski komisiji so danes znova izpostavili nujnost dogovora o premestitvi 120.000 beguncev, ki ga bodo notranji ministri EU v drugo poskušali doseči na izrednem zasedanju v torek. Ne glede na izid tega sestanka ministrov pa naj bi bil po neuradnih informacijah prihodnjo v sredo v Bruslju še vrh EU o begunski krizi.

Voditelji članic unije naj bi v sredo, 23. septembra, razpravljali o nadaljnjih korakih, zlasti o finančnem vidiku soočanja z begunsko krizo, o krepitvi pristopa za obravnavo beguncev, imenovanega "hot spots" in o odnosih s Turčijo.

Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je danes v Bruslju poudarila, da pri soočanju z begunsko krizo ograje in zidovi na mejah ne pomagajo. "Tudi če zgradimo ograjo, visoko 50 metrov, bodo obupani ljudje našli lestev, visoko 51 metrov," je ponazorila.

Slovaški premier: Izkazati solidarnost, a z določeno mero previdnosti

Evropska unija zaradi "na stotine tisoče migrantov" ni več varen prostor, je danes ocenil slovaški premier Robert Fico, pri čemer je posvaril pred morebitno prisotnostjo teroristov med njimi.

Kot je v razpravi v parlamentu dejal Fico, lahko z lahkoto rečemo, da "je 90 odstotkov teh ljudi ekonomskih migrantov". "Slovaška mora izkazati solidarnost in pomagati ljudem, ki jih ogroža vojna, ki nimajo ničesar jesti," je menil. Dodal pa, da pa Slovaška nima razloga, da bi pomagala ekonomskih migrantom.

Poleg tega je posvaril pred teroristi, ki bi se lahko pomešali med begunce in pri tem navedel "britanske informacije", glede na katere je Islamska država z valom beguncev poslala štiri tisoč svojih ljudi. Upoštevaje tovrstne informacije "to ni paranoja, ampak odgovorna previdnost", je še dodal.

"Nihče ne trdi, da je vsak migrant terorist, to je absurdno (...), ampak med stotisoči ljudi, ki so že prispeli, je lahko več tisoč potencialno zelo nevarnih ljudi," je vztrajal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

"Če ne ustavimo vala migrantov, tvegamo, da bodo tradicionalne proevropske stranke nadomestile nacionalistične, ksenofobne in protievropske stranke," je še posvaril premier, ki skupaj s svojimi madžarskimi, češkimi in poljskimi kolegi nasprotuje obveznim kvotam o porazdelitvi beguncev.

Večina beguncev, ki se zadnje tedne zgrinjajo v Evropo, si sicer želi bodisi v Nemčijo bodisi na Švedsko. Slovaška je skupaj s Češko v torek izrazila pripravljenost, da ustvarijo koridorje, ki bi jim omogočili varno pot v Nemčijo.

"Če jih Nemčija povabi, bomo ustvarili koridor, da ne bi ogrožali varnosti Slovaške in bi jim omogočili pot na kraj, na katerega so bili povabljeni," je v torek dejal slovaški notranji minister Robert Kalinak.