FOTO: Poklon žrtvam kaprunske tragedije

Požar v vagonu zobate železnice je bil usoden za 155 ljudi, med njimi tudi za štiri Slovence, le 12 ljudi pa je nesrečo preživelo. Desetletje po hudi nesreči so odškodnine svojcem žrtev in preživelim izplačane, odgovorni pa ostajajo nekaznovani, saj – kot je ugotovilo sodišče – predpisov niso kršili.

Ob spominskem obeležju, ki je bilo postavljeno pred tremi leti ob vznožju žičnice in na katerem so izpisana imena vseh umrlih, je danes potekala žalna slovesnost. Izjemno čustvene komemoracije so se udeležili številni svojci in prijatelji umrlih, zvezni kancler Werner Faymann, deželna glavarka zvezne dežele Salzburg Gabi Burgstaller, udeleženci reševalne akcije in številni drugi. V imenu Slovenije se je žalne slovesnosti udeležil in se poklonil slovenskim žrtvam ter ostalim umrlim slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina.

Faymann je opozoril, da nobena sodba ne bo povrnila življenj, in poudaril, da je sedaj čas, da pogledajo v prihodnost in sprejmejo odgovornost za izboljšanje varnostnih ukrepov.

V nesreči je umrlo 92 Avstrijcev, 37 Nemcev, deset Japoncev, osem Američanov, štirje Slovenci, dva Nizozemca, Britanec in Čeh. 11. novembra 2000 so se odpravili na ledenik, končali pa v ognjenih zubljih. In kaj se je zgodilo tistega usodnega dne? V vagonu, polnem smučarjev, je zagorelo, tik preden je zapeljal v predor. Ker je ogenj zajel ves podzemni rov, reševalcem do ujetih smučarjev ni uspelo priti pravočasno. Po več dni trajajočem iskanju trupel, večtedenski identifikaciji žrtev in ugotovitvi, da je tragedijo najverjetneje povzročila nestrokovna vgradnja grelca, se je iskanje odgovornih preselilo na sodišče.

Deželno sodišče v Salzburgu je leta 2004 oprostilo vseh 16 obtoženih in menilo, da nihče od njih ni kršil zakonodaje, ker ni bilo ustreznih predpisov. Prav tako požar v vagonu ni bil del morebitnega scenarija nesreč, ki bi ga inženirji morali upoštevati, kar je naletelo na velike kritike sorodnikov žrtev.

Kaprunska nesreča se je pojavila tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, kamor se je v treh primerih obrnil avstrijski odvetnik Gerhard Padovsovnik. Sodniki in strokovnjaki, ki jih je najelo sodišče, naj bi bili po njegovem mnenju pristranski.