FOTO: Normandija na dan D in danes, 70 let pozneje

Pred 70 leti se je v noči na 6. junij začel konec druge svetovne vojne. Več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in drugih zavezniških vojakov se je na dan D izkrcalo na obali Normandije.

Nekaj dni kasneje je območje preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med tedanjo Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.

Decembra 1943 je tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt imenoval generala Dwighta Eisenhowerja za vrhovnega poveljnika ameriških sil v Evropi z nalogo, "da vstopi na evropsko celino in v sodelovanju z ostalimi združenimi narodi začne izvajati operacije, uperjene proti Nemčiji in za uničenje nemških oboroženih sil".

Ime za invazijo je bilo sprva operacija Roundup, kasneje so jo spremenili v operacijo Overlord. Trajala je do sredine julija in v tem času so na normandijskih obalah izkrcali okoli tri milijone zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške opreme.

Nemci so pričakovali, da bo do invazije prišlo na najbolj dostopnem in hkrati tudi najbližjem mest, pri Calaisu, ker bi si zavezniki s tem zagotovili tudi najkrajše preskrbovalne poti. Tudi Eisenhower ni bil povsem prepričan v uspeh, a ker je bil Calais tako očitna izbira, so se zavezniki odločili za Normandijo.

Hitler je dolgo spal

V noči na 6. junij 1944 je Eisenhower svoje vojake nagovoril z zgodovinskimi besedami "Oči sveta so uprte v vas (...) ne sprejemamo ničesar drugega kot popolno zmago!"

Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni. Obale so bile dobro utrjene in prepredene s protitankovskimi ovirami, v morju so na jurišne izkrcevalne čolne čakala minska polja, notranjost pa je bila marsikje poplavljena, da bi onemogočili pristajanje padalcev.

Vseeno je invazija branilce ujela v neprimernem času. Poveljnik "Atlantskega zidu", feldmaršal Erwin Rommel, zaveznikom znan že iz bojev v Severni Afriki, je bil ravno na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto noč dolgo spal. In ker se ga nihče ni upal zbuditi, so nemške vojaške rezerve ostale v notranjosti Francije.

Krvava obala Omaha

Toda tudi zaveznicam ni šlo vse po načrtih. Posebej krvavo je bilo na obali Omaha. Nemci so napadalce pričakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. V pol ure je bila obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi, Američani pa se niso premaknili za več kot nekaj metrov.

Položaj je postajal že tako resen, da je poveljnik divizije, general Omar Bradley, načrtoval opustitev napada. Američanom je nato le nekako uspelo odkriti in izkoristiti vrzel v nemški obrambi in ob 12. uri je bila obala Omaha zavzeta. A za strahotno ceno. Števila žrtev niso nikoli natančno ugotovili, toda po različnih ocenah so Američani v štirih urah bitke izgubili najmanj 3000 mož.

Na drugih obalah so imeli zavezniki več sreče in so naleteli na manj srdit odpor. Kljub vsemu je "dan D" med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko pa naj bi bilo žrtev tudi na nemški strani.

Toda to je bil šele manjši del žrtev, ki so bile potrebne, da so zavezniki po dobrih treh mesecih dokončno osvobodili Normandijo. Padlo je kakih 215.000 zavezniških vojakov, podobne so ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je bilo ubitih tudi 19.000 francoskih civilistov.

Največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva je prineslo velik prelom v drugi svetovni vojni. Številni so se začeli zavedati, da bo Nemčija, ki ki je bila prisiljenja v bojevanje na treh frontah hkrati, slej kot prej poražena. Nemčija brezpogojno kapitulira 8. maja 1945.