Na svetu je več kot 115 milijonov otrok in mlajših najstnikov, ki opravljajo težaška dela, ki ogrožajo njihova življenja. Te podatke je objavila Mednarodna organizacija za delo (ILO), ki deluje znotraj Združenih narodov. V poročilu je zapisano tudi, da se povpraševanje po tovrstnih delavcih povečuje, saj so skorajda brezplačna delovna sila. Največ jih je v rudnikih, kmetijstvu in metalurgiji. Veliko otrok dela tudi v panogah, ki se ukvarjajo z izdelavo obutve, gojenjem cvetlic in banan.

Predstavniki organizacije pravijo, da so otroci med delodajalci zelo zaželeni, saj jih je lažje kontrolirati in ustrahovati, po naravi so bolj pokorni, prav tako pa se ne pritožujejo, saj jih je preveč strah.

Jutri bomo obeležili svetovni dan boja proti otroškemu delu, ILO pa opozarja, da je otrok vsaka oseba, ki je mlajša od 18 let. Največ otrok, ki opravljajo nevarna dela, je v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Prebivalci se namreč soočajo s tako ekstremno revščino, da morajo denar služiti tudi najmlajši. Gre za dela, ki so nevarna tako fizično kot psihološko. Otroci delajo tudi z nevarnimi snovmi, posledice pa čutijo šele v poznejših letih.

V poročilu so zapisali, da delajo tudi otroci, ki so stari komaj pet let. Sicer število tako mladih delavcev upada, kar je posledica izredno uspešnih kampanj proti otroškemu delu, so pa predstavniki organizacije ILO zabeležili skokovit porast delavcev, starih med 15 in 17 let. Prav tako se je znižalo število deklic, ki opravljajo težaška dela, tako da je zdaj 60 odstotkov fantov, ki opravljajo to vrsto dela.

Otroci nevarna dela običajno opravljajo v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu, živinoreji in ribogojstvu. Delali naj bi več kot osem ur, kar seveda poveča nevarnost poškodb. Nekateri otroci so ujeti v sužnjelastniške odnose, še posebej tisti, ki delajo v rudnikih zlata. Tam zahtevajo manjše otroke, ki se lahko prebijejo skozi ozke rove, prav tako pa morajo delati z nevarnimi snovmi, ki se nato uporabljajo pri "čiščenju“ zlata.

Otroci po svetu velikokrat tudi zbirajo smeti in dvigujejo težka bremena. Pri svojem delu so velikokrat izpostavljeni tudi pretepanju in spolnim zlorabam.

Izdelke delavcev - otrok pa nosimo tudi Slovenci! Preverite, kakšna je torej resnična cena oblačil za pet, deset evrov ali celo 1000 evrov, izpovedi otrok o njihovem težkem življenju, koliko jim plačajo in kateri proizvajalci oblačil, ki prodajajo tudi v Sloveniji, se poslužujejo tudi otroške delovne sile!