FOTO: Oswald ali kdo drug? Eden ali dva strelca? Trije ali štirje streli?

John Fitzgerald Kennedy (JFK) se je rodil 29. maja 1917 v kraju Brookline v zvezni državi Massachusetts poslovnežu irskega rodu in diplomatu Josephu Kennedyju ter materi Rose Elizabeth Fitzgerald kot drugi od devetih otrok. Za naslednika družinske dinastije in obetavno politično kariero je bil sprva predviden njegov starejši brat Joe, ki pa je leta 1944 umrl na bojišču druge svetovne vojne.

JFK je bil prvi katoliški in najmlajši izvoljeni predsednik ZDA. Do atentata v Dallasu leta 1963 je odpravil večino porodnih krčev svoje administracije in obetala se mu je gladka ponovna izvolitev v Belo hišo. Pri tem mu je pomagala tudi prizanesljivost medijev, ki so poudarjali dosežke in prikrivali negativna dejstva.

Prvi televizijski predsednik

Jeseni leta 1960 je na volitvah za predsednika ZDA tesno premagal republikanca Richarda Nixona. Kennedy je dobil 49,7, Nixon pa 49,5 odstotka glasov in republikanci še danes trdijo, da mu je do večine pomagal demokratski stroj iz Illinoisa z vključitvijo pokojnikov v njegov rezultat.

Zmaga proti izkušenemu republikancu je sicer postala mogoča šele zaradi prvega televizijskega soočenja predsedniških kandidatov v zgodovini ZDA. Mlad, simpatičen in napudran Kennedy je deloval popolnoma drugače od utrujenega, neobritega in jezljivega Nixona. Videz je bil pomembnejši od vsebine, saj so radijski poslušalci soočenja menili, da je bil Nixon veliko boljši.

Že na inavguraciji je nakazal, da prinaša spremembe, saj ni nizal obljub, ampak je izrekel slavni stavek: "Ne sprašuj, kaj lahko domovina stori zate, ampak vprašaj, kaj lahko ti storiš zanjo."

Njegov mandat je sicer najbolj zaznamoval dvoboj s Sovjetsko zvezo oziroma njenim voditeljem Nikito Hruščovom, ki je na dunajski konferenci junija 1961 o Kennedyju dobil vtis, da je sicer inteligenten, a šibak. JFK je zabredel v velike težave po ponesrečenem napadu na Kubo, kjer ga je Fidel Castro gladko porazil. To je svet pripeljalo na rob jedrskega spopada. Njegova negativna dediščina je zagotovo vojna v Vietnamu, ki so se je njegovi nasledniki le težko rešili.

Kdo ga je res ubil: Sovjetska zveza, Cia, Castro, mafija?

Najmlajšega predsednika v zgodovini ZDA je po uradnih navedbah 22. novembra 1963 v teksaškem Dallasu ubil nekdanji marinec in komunistični zanesenjak Lee Harvey Oswald – s tremi streli s šestega nadstropja teksaškega skladišča šolskih knjig blizu trga Daley v središču mesta. To je potrdila komisija pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla Warrena.

Mnogi uradnim podatkom ne verjamejo. Nekateri menijo, da je šlo pri atentatu za zaroto Sovjetske zveze, spet drugi, da je za umor kriva obveščevalna agencija Cia. Med drugimi dežurnimi krivci za njegovo smrt so veljali nekdanji kubanski predsednik Castro, mafija in seveda domača ameriška vlada.

Veliko sta k širjenju teorij zarot prispevali Warrenova komisija in družina Kennedy z dolgoletnim skrivanjem rezultatov obdukcije in drugih podatkov. Danes manjka le še majhen del informacij od Cie in zvezne policije FBI, ki pa veljajo za ključne. Njihova objava je predvidena leta 2017. O objavi bo sicer odločil naslednji predsednik ZDA.

Usoden je bil tretji strel

Kennedy je s soprogo Jacqueline 22. novembra prispel v Dallas, da bi pomiril med seboj sprti krili demokratske stranke. Na poti po središču mesta so ju pozdravile navdušene množice. Uradna razlaga pravi, da je Oswald v zgradbo, kjer je bil zaposlen, pritihotapil svojo muzejsko italijansko puško "carcano" z japonskim daljnogledom in iz šestega nadstropja izstrelil tri strele.

Za Kennedyja je bil usoden zadnji naboj, ki ga je razneslo v njegovi glavi, delci lobanje pa so se razleteli naokrog, tudi po prvi dami in drugih sopotnikih. V avtomobilu sta bila še guverner Teksasa John Connally in njegova soproga Nelly ter agenti tajne službe. To je bilo zadnjič, da se je ameriški predsednik peljal naokrog v odprtem avtomobilu. Danes se vozijo le v izjemno zaščitenih blindiranih limuzinah.

Kennedyja in guvernerja Connallyja, ki je bil prav tako ranjen, so prepeljali v bolnišnico, a je bilo za predsednika prepozno že na trgu Daley. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson.

V razlago dvomijo tudi ostrostrelci

Dokazano je, da je bil Oswald na dan atentata v skladišču knjig in da je streljal na predsednikovo kolono. Strokovnjaki za orožje in predvsem ostrostrelci pa dvomijo, da bi lahko s svojo puško kaj zadel, še najmanj pa, da je z njo v šestih sekundah z repetiranjem izstrelil tri strele, od katerih je bil šele zadnji smrtonosen. Prav zato številni verjamejo v obstoj drugega strelca, mnogi so slišali tudi četrti strel.

Oswald se je po atentatu vrnil z mestnim avtobusom v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče in sledila je aretacija.

Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote. Leta 1967 je umrl za rakom. Mnenje o krivcu za atentat je spremenila tudi Oswaldova vdova, danes 72-letna Marina Oswald Porter. Zdaj namreč po lastnih navedbah verjame, da je kriva Cia skupaj z mafijo.