FOTO in VIDEO: Madžarski zunanji minister zatrjuje, da je žica ob slovenski meji začasen ukrep. Madžari sicer razmišljajo tudi o popolnem zaprtju meje s Hrvaško

Madžarska je začela postavljati bodečo žico na meji s Slovenijo. Policisti in vojaki postavljajo ograjo na avtocestnem mejnem prehodu Pince-Tornyiszentmiklos kot tudi na mejnem prehodu, ki so ga zgradili na stari cesti nekaj sto metrov od avtoceste.

Postavili so premična kovinska vrata, vojaki pa na zeleni meji polagajo ograjo iz treh vzporednih bodečih žic.

Župan Lendave Anton Balažek je potrdil, da je bil zjutraj obveščen o začetku postavljanja ograje. Potrdil je, da ograjo postavljajo na mejnih prehodih v Pincah in tudi na mejnem prehodu Dolga vas.

Madžarski zunanji minister zatrdil, da gre za začasen ukrep

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je pojasnil, da so presenečeni, ker jih Madžarska ni obvestila o postavitvi žice na meji s Slovenijo. Vendar zagotavlja, da ministrstvo spremlja zadevo, vzpostavili so stik z madžarsko stranjo in zahtevali dodatna pojasnila od madžarskih oblasti.

V neuradnem telefonskem pogovoru je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto slovenskemu ministru Karlu Erjavcu pojasnil, da je postavitev žice na meji s Slovenijo začasen ukrep, ograja pa provizorična. Postavili so jo preventivno, ker se bojijo novega močnega migrantskega vala, pravi Erjavec, ki v petek pričakuje uradno informacijo Madžarske.

Erjavec je madžarskemu kolegu povedal, da se mu takšno ravnanje ne zdi potrebno, čeprav gre za provizorično ograjo. "Ne razumemo razloga, ker menimo, da ograja med državama ni potrebna," pravi slovenski zunanji minister.

Slovenski veleposlanici v Budimpešti pa je minister Erjavec naročil, da v petek pridobi potrebne informacije na madžarskem ministrstvu za notranje zadeve.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je v DZ pojasnil, da so ponoči prvič opazili aktivnosti na madžarski meji, ko so pripeljali žice in podobno. A Slovenija s strani Madžarske po njegovih besedah o tem ni bila obveščena.

Potem ko so na notranjem ministrstvu prejeli o tem tudi dokumente, so obvestili ministrstvo za zunanje zadeve, ki bo ustrezno zavzelo stališče in ukrepalo po diplomatski poti, je pojasnil Šefic. Ministrstvo za notranje zadeve pa po njegovih besedah še naprej spremlja situacijo in bodo aktivnosti prilagodili novim okoliščinam.

Na vprašanje, zakaj o tem niso obvestili javnosti, je odgovoril, da je ministrstvo takoj, ko je izvedelo za zadevo oz. so jo lahko dokumentirali, obvestilo ministrstvo za zunanje zadeve. Gre namreč za območje druge države, je dodal. Verjame tudi, da so na zunanjem ministrstvu v kontaktu z madžarskimi oblastmi.

Zatrdil je, da je ta trenutek promet med državama normalno poteka preko mejnih prehodov. Predpostavljajo, da gre za zavarovanje zelene meje.

Ministrica: Potreben je skupen dogovor o reševanju krize

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je v izjavi medijem v DZ poudarila, da je ravnanje madžarskih oblasti za nas bistveno in je zato toliko bolj potreben skupen dogovor o reševanju migrantske krize.

"Že pri prvem begunskem valu je bilo pomembno, kako bo ravnala Madžarska, in ravno postavitev ograje je bila prvi faktor, ki smo ga zaznavali kot relevantnega glede morebitne preusmeritve toka migrantov k nam," je dejala. Spomnila je, da je zatem Madžarska zaostrila zakonodajo, "zdaj pa stopnjuje v smeri nedopuščanja vstopa v svojo državo". Zato je po njenih besedah to dejavnik, ki ga bodo upoštevali pri analizi dogajanja v regiji in odzivanju na dogodke v regiji.

Napovedala je, da bo kontaktirala madžarskega ministra za notranje zadeve, s katerim sta se že dogovarjala za srečanje. "Pričakujem, da bo tudi pobuda prišla z njihove strani, glede na to, da imamo skupno mejo," je dodala Györkös Žnidarjeva.

Tudi poslanec madžarske narodne skupnosti v DZ Laszlo Göncz je presenečen nad novicami, da Madžarska postavlja bodečo žico na meji s Slovenijo in da jih o tem ni obvestila. Trdno upa, da do resnejših zapletov v odnosih med državama ne bo prišlo in da ograja tam ne bo dolgo stala, poudarja pa, da tudi sam pričakuje komentar in odgovore madžarske oblasti.

Göncz zagotavlja, da bo vse storil za to, da postavljanje žice na meji s Slovenijo ne bo zaostrilo odnosov med državama ter da bo prevladalo večinsko mnenje, da sta državi zelo dobri sosedi in partnerici. Žal pa se po njegovih besedah potrjuje dejstvo, da se bodo takšni zapleti vrstili, dokler na evropski ravni ne bo skupne, jasne rešitve.

Madžarska razmišlja o popolnem zaprtju meje s Hrvaško

Madžarska se bo v kratkem odločila, ali bo svojo mejo s Hrvaško povsem zaprla za begunce, kakor je to 15. septembra storila na meji s Srbijo, je danes napovedal vodja kabineta premierja Viktorja Orbana, Janos Lazar.

Madžarska se je, potem ko je ograjo iz žice postavila na vseh 175 kilometrih meje s Srbijo, pred dobrim tednom odločila, da z ograjo zapre tudi 41 kilometrov meje s Hrvaško. Gre za odsek, kjer držav ne ločuje težko prehodna reka Drava.

Sedaj pa Budimpešta razmišlja o še dodatnih ukrepih, saj je vlada po besedah Lazarja ugotovila, "da se lahko učinkovita zaščita schengenskih meja zagotavlja le s popolnim zaprtjem, kakršno že velja s Srbijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Od popolnega zaprtja madžarsko-srbske meje 15. septembra begunci te meje, ki je bila do takrat zanje poglavitna pot naprej proti Avstriji in Nemčiji, ne prestopajo več, ampak so se preusmerili proti Hrvaški.

Madžarska razmišlja tudi o koridorju za begunce

Vodja kabineta madžarskega predsednika vlade Janos Lazar je dejal, da razmišljajo o koridorju za begunce, ki prihajajo s Hrvaške, a bi ga vzpostavili le, če jih bosta Nemčija in Avstrija sprejeli in prevzeli vso odgovornost.

Kot so pojasnili, bi več tisoč beguncev tja poslali z avtobusi in vlaki. Ob tem pa je poudaril, da to ne sme predstavljati varnostnega tveganja za Madžarsko. Madžarski premier Viktor Orban se bo sestal s kabinetom za nacionalno varnost, v petek pa bo obiskal Avstrijo.

Madžarska je tovrstno prehajanje ljudi doslej odločno zavračala in je vztrajala, da je pravila treba spoštovati in da je nujno ohraniti nadzor na schengenskih mejah. Kot so poudarjali, prav zato tudi gradijo ograje na svojih mejah, zaradi česar so sicer tarča ostrih kritik v EU. A kot je danes izjavil Lazar, če EU ograj ne sprejema, je pač treba poiskati druge načine.

Avstrija bo vračala begunce

Austrija je medtem Romuniji in Bolgariji vrnila 5000 ljudi, med njimi tudi številne sirske begunce. Tamkajšnja ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl-Leitner je napovedala, da bo begunce vračala tudi na Hrvaško. "Begunci v Sloveniji in Hrvaškem skoraj ne prosijo za azil, čeprav sta ti državi varni. Zato jih bomo vračali," je dejala ministrica.

Po pogovoru z nemškim kolegom Joachimom Herrmannom, pa je poudarila še, da mora Evropska unija bolje zaščititi svoje zunanje meje, predvsem grško-turško mejo. V nasprotnem lahko pričakujemo kaos, sta se strinjala.

Na Madžarsko je sicer v sredo vstopilo več kot 10.000 beguncev, kar je rekord. Kot je danes še sporočila madžarska policija, je večina prebežnikov, 9039, prišla prek Hrvaške, iz Srbije sta prišla 102.

S tem je padel rekord s 14. septembra, tik pred zaprtjem meje s Srbijo, ko je v državo prispelo 9380 beguncev.

Večina beguncev, ki pridejo na Madžarsko, z vlaki odpotuje proti Avstriji. V avstrijsko zvezno deželo Gradiščanska je v sredo vstopilo 5900 prebežnikov, od polnoči pa še 2200. Iz Avstrije begunci večinoma odpotujejo naprej proti severu, večina jih želi v Nemčijo in na Švedsko.

Nemčija bo za reševanje begunske krize namenila dve milijardi evrov

Nemška zvezna vlada bo svojim deželam pri soočanju z rekordnim prihodom beguncev pomagala občutno bolj kot doslej, je kanclerka Angela Merkel danes obljubila predsednikom vlad 16 nemških zveznih dežel. Berlin bo tako podvojil vsoto, namenjeno deželam za nastanitev in prehrano beguncev, ki bo tako narasla na dve milijardi evrov.

Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je bil danes sprejet kompromis, po katerem bo zvezna vlada deželam za vsakega begunca, ki ga bodo te sprejele, zagotovila 670 evrov mesečno. S tem je rešen več tednov trajajoč spor glede kritja stroškov, ki jih prinaša rekorden naval beguncev. V Nemčijo naj bi jih letos prišlo nekje med 800.000 in milijonom, na Bavarskem so jih na primer samo v prvih treh tednih septembra našteli več kot 135.000.

Zvezna vlada je sicer letos za oskrbo in namestitev beguncev doslej namenila milijardo evrov ter za prihodnje leto obljubila tri milijarde. Sedaj je pristala, da letošnjo vsoto podvoji na dve milijardi evrov, vsoto za leto 2016 pa poveča na štiri milijarde, so po poročanju dpa pojasnili v Berlinu.

Na današnjem srečanju naj bi po napovedih razpravljali tudi o spremembah nemške zakonodaje o azilu, s katerimi naj bi se med drugim drastično zmanjšala socialna pomoč prosilcem za azil ter podaljšalo obdobje, ko se jih sme zadrževati v začasnih sprejemnih centrih. Albanija, Kosovo in Črna gora naj bi bili dodani na seznam t.i. varnih držav.

Na Hrvaškem beguncem delijo zapestnice

Ponoči je v Opatovac prišlo 4000 oseb, zdaj jih je tam 2500. Skupaj s tistimi, ki čakajo na registracijo, jih bo 3100, je dejal hrvaški notranji minister Ranko Ostojić.

Registracijo so zdaj naredili znotraj kampa. Tistim, ki so prioritetni, so dali zeleno zapestnico. Najprej so poskrbeli za otroke, starejše in poškodovane. Dodal je, da zdaj ljudje hitreje odhajajo iz kampa, kot pa vanj prihajajo.

Sicer pa so znotraj sprejemnega centra naredili reorganizacijo. Begunce in migrante nameščajo v šotore po narodnosti in pripadnosti etničnim skupinam. Na ta način želijo preprečiti spopade med različnimi skupinami.

Stanje je tam mirno. Idriz Bešić, glavni imam vukovarsko-srijemske županije, ki je vodil jutranjo molitev, je po srečanju z begunci dejal, da vse kar si želijo, da bi šli naprej. ''Zelo so živčni, čakajo na avtobus, eni gredo, drugi pridejo. Najhuje je, ko se iščejo družinski člani. Vedno nekdo nekoga kliče,'' je dejal. ''Nihče pa ni rekel, da je lačen. Narod sam prinaša hrano,'' je dodal.

Do danes je skozi Hrvaško pot proti zahodni Evropi iskalo več kot 51 tisoč beguncev.

Na Lezbos v eni uri priplulo 1200 beguncev

Na grški Lezbos je samo danes zjutraj v eni uri prispelo okoli 1200 beguncev. To je že drugi dan, ko so zabeležili večji prihod beguncev. Na otok je iz Turčije priplulo 24 čolnov. V sredo je na otok prispelo okoli 2500 ljudi, večinoma afganistanskih in sirskih beguncev.

Do konca oktobra naj bi na grških otokih Lezbos, Kos in Leros, ki so najpogostejša vstopna točka beguncev na poti iz Turčije, naj bi vzpostavili tri centre za registracijo beguncev oz. tako imenovane "hotspots", so sporočile grške oblasti.

V Slovenijo beguncev ni

V Centru za tujce v Postojni je bilo zjutraj še 22 tujcev, drugi centri po državi pa so prazni. Še vedno je sicer ustavljen potniški železniški promet s Hrvaško. Umirjene razmere bi se lahko spremenile v prihodnjih dneh, če se bodo številni prebežniki, ki so zdaj na Hrvaškem in na mejah drugih balkanskih držav, odločili za pot skozi Slovenijo.

V Slovenijo je sicer v preteklih dneh vstopilo 3600 prebežnikov, ki pa so državo večinoma tudi zapustili.

EU mora narediti več

Evropska unija bo morala narediti veliko več, kot zgolj povečati pomoč za sirske begunce na Bližnjem vzhodu in preseliti 120.000 ljudi v Evropi, je v odzivu na sredin izredni vrh unije izpostavil visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres.

Kot meni, gredo odločitve EU sicer v pravo smer, a ne dovolj daleč. "Načrt preselitve tega problema ne bo končal, a upajmo, da bo to začetek rešitve (...) Gre za pomemben korak pri stabilizaciji krize, a narediti je treba še veliko več," je dejal.

Podobno glede t.i. hotspots - središč za sprejem in registracijo beguncev, ki jih namerava EU vzpostaviti v Grčiji in Italiji in kjer bodo moči združile evropske agencije in nacionalne oblasti - Guterres opozarja, da bodo morale biti te sposobne obravnavati po 5000 ljudi dnevno, kolikor jih v Evropo prihaja preko morja.

Obenem je izpostavil, da mora sistem EU tudi vsem tistim, ki niso upravičeni do statusa begunca, zagotoviti vrnitev domov na učinkovit in dostojen način. Pozdravil je zavezo voditeljev EU, sprejeto v noči na danes, da bo unija za pomoč beguncem na Bližnjem vzhodu namenila dodatno milijardo evrov ter da bo ta denar mobiliziran čim prej preko UNHCR, Svetovnega programa za hrano (WFP) in drugih agencij.

Srečala sta se Orban in Milanović

Odnosi so se zaradi begunske krize poslabšali tudi med Madžarsko in Hrvaško. Izjemno napeto je predvsem na relaciji Srbija-Hrvaška, kjer so celo zaprli meje.

Madžarski premier Viktor Orban je po vrhu EU dejal, da bi morali biti hrvaško-madžarski odnosi odlični, saj so predhodniki vložili veliko energije v to. A ne glede na to, realna slika je, da Madžarska gradi ograjo tudi na meji s Hrvaško, da bi tako preprečila priliv beguncev. Hrvaška številne begunce, ki v državo vstopijo iz Srbije pošilja na Madžarsko in zato so tam že zagrozili, da bodo blokirali hrvaška pristopna pogajanja v schengensko območje.

Odnose je komentiral tudi hrvaški premier Zoran Milanović, ki je Orbana pozval, da poruši ograjo, ker meni, da to ni prava rešitev. ''Orban misli svoje, a mu me ni uspelo prepričati,'' je dejal in dodal, da je enakega mnenja, torej, da so odnosi med državama dobri.