Armenija vsako leto 24. aprila obeležuje tragične dogodke. Na ta datum leta 1915 so otomanske oblasti v Carigradu aretirale več kot 200 armenskih intelektualcev in voditeljev. Po trditvah Armenije je bilo ob razpadanju Otomanskega cesarstva med letoma 1915 in 1917 sistematično ubitih do 1,5 milijona Armencev. Armenija slednje označuje za genocid, prav tako so poboje za genocid že leta 1986 označili Združeni narodi, leto pozneje tudi Evropski parlament, a temu se je do zdaj pridružilo le 20 držav.
To oznako pa Ankara odločno zavrača in trdi, da je bilo ubitih med 300.000 in 500.000 Armencev in najmanj toliko Turkov. Armenski predsednik Serž Sarkasjan je danes na slovesnosti v Erevanu izjavil, da je mednarodno priznanje pobojev kot genocida neizogibno. Pri tem pa se je številnim državam – tudi Turčiji – zahvalil za njihovo razumevanje pomena preprečevanja zločinov proti človečnosti.
Genocida so se spomnili tudi v Turčiji
Prvič v zgodovini Turčije je skupina okoli 60 intelektualcev, akademikov in umetnikov javno žalno slovesnost za žrtve pobojev danes pripravila tudi v Carigradu. Shod je potekal pod sloganom "Tega nikoli več", udeležence pa je spremljala policija.
Sklenjen dogovor ratifikacije (še) ni doživel
Armenija in Turčija sta oktobra lani sklenili zgodovinski sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtju meje, kar je mednarodna skupnost pozdravila kot ključen korak k premostitvi dolgoletnih sovražnosti med državama.
Zataknilo pa se je pri ratifikaciji dogovora, saj državi druga drugo obtožujeta, da nista zavezani spravi. Tri glavne armenske stranke so v četrtek ratifikacijo umaknile z dnevnega reda parlamenta. Pri tem so sporočile, da je ključen problem, ker Turčija spravni proces povezuje z armenskim sporom z Azerbajdžanom glede odpadniške pokrajine Gorski Karabah.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.