Več sto tisoč ljudi se je zbralo v rojstnem kraju Benazir Buto, nekdanje pakistanske premierke, ki je pred natanko letom dni umrla v atentatu. 54-letno političarko so ubili na predvolilnem shodu v Ravalpindiju dva meseca potem, ko se je vrnila iz dolgoletnega izgnanstva. Nanjo so najprej streljali, nato pa je odjeknila še eksplozija. Prav ta je bila po trditvah britanskih preiskovalcev usodna.
Butova je pokopana v mavzoleju, ki ga je sama ukazala zgraditi na družinskem pokopališču v vasi Garhi Huda Bahš. Prav tja je iz vse države pripotovalo okoli 200 tisoč Pakistancev, ki so se ji želeli pokloniti v spomin. Številni so se na pot odpravili peš. "Za ljudi te države je dala življenje, zato lahko mi prehodimo nekaj kilometrov in se ji tako poklonimo,“ je dejal Šer Mohamad, ki je prehodil nekaj sto kilometrov do pokopališča.
Varnostni ukrepi v okolici mavzoleja so močno poostreni. Tam je 6000 policistov in več sto pripadnikov vojske. Območje pregledujejo s psi, pa tudi z detektorjem bomb, postavili so več nadzornih kamer. Na spominski slovesnosti je zbrane nagovoril tudi pakistanski predsednik in vdovec Benazir Buto Asif Ali Zardari. Premier Yusuf Raza Gilani je na slovestnosti dejal, da je Butova vedno delala v korist revnih ljudi in je bila upanje za celotno regijo.
Smrt, zavita v tančico skrivnosti
Smrt Butove je sprožila val nasilnih protestov ter prinesla politične spremembe v državi. Priljubljenost njene Pakistanske ljudske stranke (PPP) je namreč po atentatu strmo narasla in februarja je zmagala na volitvah. Na mestu predsednika je generala Perveza Mušarafa zamenjal njen vdovec Asif Ali Zardari. "Tirani in morilci so jo ubili, vendar pa jim nikdar ne bo uspelo ubiti njenih idej, ki generacije navdihujejo in vodijo k veličastnim ciljem,“ je dejal ob obletnici smrti svoje žene.
Ta je še vedno ovita v tančico skrivnosti, čeprav so preiskovalcem v Pakistanu na pomoč priskočili tako britanska kot ameriška obveščevalna služba, v kratkem pa naj bi preiskavo odprli tudi Združeni narodi. Privržence Butove pa najbolj moti, da vlada pod vodstvom PPP ni naredila skoraj ničesar, da bi zadevi prišla do dna. Razlagi, da je bil atentat delo s teroristično mrežo Al Kaida povezane skupine, številni ne verjamejo.
Življenje, zaznamovano z zgodovinskimi dosežki
Benazir Buto je hodila po stopinjah svojega očeta Zulfikartja Alija Buta. Ta je vodil pakistansko vlado, a so ga po vojaškem udaru leta 1979 obesili. Leta 1988 je pri komaj 35 letih tudi sama postala premierka, še več, bila je prva demokratično izvoljena predsednica vlade v muslimanski državi. Dve leti pozneje so jo zaradi suma korupcije odstavili, a so jo že leta 1993 znova izvolili. Po treh letih vladavine je spet ostala brez položaja, razlog je bil enak kot prvič. Leta 1999 je šla v prostovoljno izgnanstvo v Dubaj, od koder je ostro kritizirala generala Perveza Mušarafa, ki se je z vojaškim udarom povzpel na oblast. V domovino se je vrnila 18. decembra 2007 in še istega dne preživela poskus atentata. V Karačiju, kjer so ji pripravili dobrodošlico, se je med množico razstrelil samomorilski napadalec. Umrlo je skoraj 140 ljudi. Dva meseca pozneje je atentatorjem uspelo.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.