FOTO: V strupeni gošči našli dve trupli

Nevarna rdeča brozga iz aluminijevega obrata na zahodu Madžarske v mestu Ajka, ki je od Budimpešte oddaljeno 160 kilometrov, je v četrtek dosegla reko Donavo, večjo evropsko plovno pot, je poudaril predstavnik madžarskega centra za izredne razmere Tibor Dobson.

V Donavi so že opazili prve mrtve ribe. Posamezne mrtve ribe je bilo mogoče videti v sotočju rek Rabe in Donave. Tamkajšnja voda ima ph-vrednost 9,1, ki je ribe ne morejo preživeti. Najvišjo stopnjo onesnaženosti so zaznali v potoku Torna in reki Marcal, ki sta nevarni na dotik.

Dobson je še dejal, da če želijo rešiti ekosistem, se bo ph-vrednost vode morala znižati z 9,1 na vrednost 8. Lokalne službe v vodo, da bi zmanjšale njeno alkalnost, vlivajo mešanico gline in posebne kisline. Po poročanju Reutersa je raven onesnaženja v Donavi upadla, je danes potrdil Dobson. Poudaril je še, da podatki kažejo, da se je v Donavi ph-vrednost znižala in znaša med  8,0 in 8,2, kar je normalno. "Ti podatki nam dajejo upanje, za zdaj Donava ni utrpela nobene škode,“ je še dejal.

Na kraju, kjer se v Donavo izteka reka Raba, je ph-vrednost nekoliko višja in znaša okoli 9,0.

Na dan prišli novi podatki

Potem ko je strupena snov v sredo dosegla Donavo, so se strokovnjaki bali, da bo uničila življenje v reki, vendar pa do zdaj obširnejših sprememb v rečnem ekosistemu niso zaznali. Na Madžarskem so objavili nove podatke o količini razlite strupene gošče iz tovarne aluminija. Razlilo naj bi se je skoraj toliko, kolikor nafte je izteklo iz vrtine v Mehiškem zalivu.

Do sredine julija, ko so vrtino uspeli zamašiti, naj bi v morje steklo 696,5 milijona litrov nafte. Podjetje BP, ki je bilo odgovorno za katastrofo, v kateri je umrlo 11 ljudi, je imelo štiri milijarde dolarjev stroškov s sanacijo. Nafta je uničila okolje, pomrlo pa je več kot 100.000 rib, kar je eden izmed največjih poginov rib na območju ZDA.

Nevarne snovi v gošči

Kemik Greenpeacea Herwig Schuster je danes na Dunaju predstavil analize rdečega mulja, ki jih je organizacija vzela v torek, dan po izlitju, in dala testirati avstrijskemu uradu za okolje. Kot je dejal, je količina strupov v rdeči gošči, ki je preplavila široko območje okoli tovarne na zahodu Madžarske, precej višja, kot so domnevali do zdaj.

Predstavniki Greenpeacea so sporočili, da so v vzorcih iz vasi Kolontar ugotovili vsebnost 110 miligramov arzena, 1,3 miligrama živega srebra in 660 miligramov kroma na kilogram suhe snovi.

Še posebej nevarne so vsebnosti arzena in živega srebra, je opozoril Schuster in hkrati obtožil madžarske oblasti, da so to skušale zamolčati ljudem in javnosti. "Zelo smo presenečeni, ker mora te podatke objavljati Greenpeace," je dejal.

Ugotovljena koncentracija arzena je po navedbah Greenpeacea dvakrat višja od normalne vrednosti v rdečem blatu. Analiza vode pa je pokazala količino arzena, ki je 25-krat višja od dovoljene v pitni vodi. Analize v laboratoriju v Budimpešti so po podatkih Greenpeacea pokazale podobne vrednosti, v primerjavi s tistimi iz dunajskega laboratorija so odstopanja okoli deset odstotkov.

Po Schusterjevem mnenju na tisoče hektarov zemlje na Madžarskem zdaj zagotovo ne bo več primerne za rabo. "Te vsebnosti škodljivih snovi predstavljajo dodatno dolgoročno tveganje za ekosisteme in pitno vodo v okolici."

Nevarno za ozračje

Snovi, ki so v razlitem odpadnem rdečem blatu, so škodljive za zdravje ljudi, živali in rastlin ter onesnažujejo vse segmente okolja – zrak, tla, površinske in podtalne vode, opozarjajo tudi na Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Ena od nevarnosti je, da se strupeno blato posuši in v obliki prašnih delcev z vetrovi širi po ozračju. Z vidika vdihovanja so za zdravje ljudi najbolj problematični arzen, žveplov dioksid in kovinski oksidi. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so v zvezi s tem povedali, da izvajajo običajne meritve kakovosti zraka in da v zvezi z nesrečo na Madžarskem posebnih meritev oziroma ukrepov niso predvideli.

Po besedah Lucije Perharčič z Inštituta za varovanje zdravja bi bilo lahko širjenje strupenih snovi v obliki prašnih delcev po zraku problematično tudi za Slovenijo, če bi vetrovi te snovi zanesli do Slovenije. Zato bi bilo po njenem mnenju treba oblikovati medresorsko skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bi opravila oceno tveganja za ljudi, bitja v okolju in segmente okolja.

Perharčičeva pri tem opozarja, da v Sloveniji nimamo sistematično organizirane službe stalne pripravljenosti za hitro odzivanje, v kateri bi pri izdelavi ocen tveganja, svetovanju in ukrepanju v primerih naravnih oziroma industrijskih nesreč sodelovali strokovnjaki s področja okolja in zdravja ter toksikologi Slovenije.

Pri razlitju strupene snovi na Madžarskem gre za odpadni material, ki nastane pri proizvodnji glinice, ki je nadaljnja surovina za pridobivanje aluminija. Glinica se pridobiva iz rude boksita, ki je rdeče barve, po Bayerjevem postopku.

Pomoč ponudile Bolgarija, Avstrija in Slovenija

Madžarski premier Viktor Orban je sicer danes po srečanju z bolgarskim kolegom Bojkom Borisovom v Sofiji zatrdil, da ima Madžarska položaj pod nadzorom. Bolgarija je ob tej priložnosti Madžarski ponudila pomoč pri odstranjevanju posledic katastrofe. Madžarsko pa bo predvidoma v nedeljo obiskala evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva.

Madžarski je pri odpravljanju posledic katastrofe pomoč ponudila tudi Avstrija, ki zaradi izlitja ni neposredno ogrožena, je pa avstrijsko ministrstvo za okolje napovedalo, da bodo v prihodnje pogosteje analizirali vzorce zraka na območju ob meji z Madžarsko.

Tudi Slovenija je ponudila pomoč strokovnjaka za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Madžarske oblasti so namreč zaprosile za pomoč v obliki ekipe strokovnjakov s terenskimi izkušnjami pri zmanjševanju škode na flori in favni zaradi alkalnih snovi ter pri dekontaminaciji kmetijskih zemljišč.

Slovenski strokovnjak za to področje ima ustrezne licence ter znanje in izkušnje na področju ravnanja z nevarnimi snovmi. Slovenija ima z Madžarsko sklenjen tudi ustrezen dvostranski sporazum o sodelovanju in medsebojni pomoči na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Že sedem smrtnih žrtev

Sicer pa po nesreči še vedno pogrešajo tri ljudi, medtem ko strokovnjaki vsem, ki so ostali na območju, svetujejo, naj nosijo zaščitne maske. Strupena snov se lahko namreč v obliki prahu širi tudi po zraku. Medtem je za posledicami poškodb ob izlitju strupene odpadne snovi umrl še en človek, skupno je to že peta smrtna žrtev. Gre za starejšega moškega, ki je utrpel hude opekline zaradi kemikalij. V strupeni gošči pa so našli še dve trupli. Najverjetneje gre za prebivalca najbolj prizadete vasi Kolontar, so sporočile oblasti.

Tovarna je imela certifikat

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je za oddajo 24UR ZVEČER dejal, da nesreča lahko ima čezmejne razsežnosti. Strupene snovi naj bi bile tudi rakotvorne, vprašanje pa je, kakšne ukrepe bo sprejela Evropska komisija. "V tem trenutku je to popolno ugibanje, ne poznamo natančno, kakšna je nevarnost, vemo pa, kakšni so stranski produkti pri proizvodnji aluminija. Gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo,“ poudarja Potočnik.

"Imamo zelo strogo zakonodajo in v tem primeru je bila izdana licenca, ki sledi naši direktivi o celovitem preprečevanju onesnaževanja. Licenca je bila izdana leta 2006, izdale pa so jo domače, nacionalne oblasti. Licenca pa mora biti skozi inšpekcije ustrezno kontrolirana.“ Poudarja še, da bodo natančno analizirali, kako je prišlo do nesreče.