Na relaciji Madžarska-Avstrija-Nemčija begunska kriza dosega nove razsežnosti. Situacija se je najprej zapletla na železniški postaji Keleti v Budimpešti, ki so ji začasno zaprli, skozi prehod pa spustili le potnike z urejenimi dokumenti.
Kmalu potem so postajo ponovno odprli, a se izven železniške stavbe še vedno nahaja več kot tisoč migrantov. Prostovoljci jih oskrbujejo z vodo in hrano, a se bojijo, da bo prišlo do konflikta med begunci, saj del zavrača hrano in se jezi na tiste, ki jo sprejemajo.
Kljub temu so danes v Avstrijo že dopoldne prispeli trije natrpani vlaki iz Budimpešte. Kljub temu so oblasti prejele le nekaj deset prošenj za azil, saj se je večina prišlekov takoj po izstopu iz vlaka porazgubila po veliki železniški postaji avstrijske prestolnice.
Medtem na Madžarskem ugotavljajo, da ograja, ki so jo postavili, ne deluje. Tako v soboto kot tudi v nedeljo so našteli okoli 3000 ljudi, ki se jim je uspelo prebiti skozi bodečo žico na meji med Srbijo in Madžarsko.
Vse več beguncev je medtem tudi na Češkem, kjer so začeli s poostrenim nadzorom. Okoli 200 so jih tako pospremili z vlakov, ker niso imeli urejenih dokumentov.
V Nemčiji, ki med migranti velja za obljubljeno deželo, medtem počasi priznavajo, da njihove kapacitete sprejemanja beguncev pokajo po šivih. Najhuje je v zvezni državi Severno Porenje-Vestfalija, kamor na teden pride okoli 6000 ljudi. Največ jih prihaja iz Eritreje, Albanije in Sirije, pa tudi iz Irana.
Napetost pa v regiji priseljencev narašča tudi med starimi in novimi priseljenci. Ahmet Karaca, ki je iz Turčije prispel pred 15 leti, pravi, da bi morali omejiti priseljevanje iz držav nekdanje Jugoslavije. "Ti hočejo samo denar," je prepričan.
Nemčija se letos pripravlja na sprejem 800.000 beguncev, a število tistih, ki želijo v gospodarsko najuspešnejšo evropsko državo je še veliko višje. Ker država vseh ne more sprejeti, zahtevajo njihovo pravično razporeditev po Evropski uniji. Sicer bi lahko bilo pod vprašajem tudi izvajanje Schengenskega območja, je na tiskovni konferenci dejala nemška kanclerka Angela Merkel, ki sama temu sicer nasprotuje, meni pa, da se bo brez dogovora težko izogniti samostojnim akcijam posameznih članic EU.
Opozorila je tudi, da bo begunska kriza še dolgo velika težava Evrope, ljudi pa pozvala, naj beguncem pomagajo, in naj ne nasedajo sovražni retoriki, ki poziva k izgonu beguncev.
Sicer pa je prišlo tudi do retoričnega zapleta na relaciji Berlin-Dunaj, saj je Nemčija pred dnevi za sirske državljane prekinila izvajanje dublinske uredbe, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v Unijo.
Pojavile so se celo govorice, da Nemčija po begunce pošilja dodatne vlake, a so to kasneje v Berlinu jasno zanikali in sporočili, da dublinska uredba še naprej velja.
Nekateri srečneži so varno prišli na cilj
Na meji med Madžarsko in Avstrijo se je medtem začelo zapletati že sinoči, ko avstrijske železnice niso želele prevzeti prenatrpanih mednarodnih vlakih.
Na koncu so večino le prepeljali do avstrijske prestolnice, večina pa je svojo pot nadaljevala v smeri Nemčije. Vlak, ki je nato ponoči prispel v München, se je še ustavil v nemškem Rosenheimu blizu avstrijske meje.
Sicer so avstrijske oblasti dejale, da bodo v državo spustile le tiste, ki že niso zaprosili za azil na Madžarskem. A zaradi števila ljudi, ki so množično prihajali na njihove meje, so enostavno popustili, vlake pa so spustili naprej.
Koliko jih je prišlo?
V ponedeljek jih je na Dunaj prispelo 3650, od katerih so praktično vsi nadaljevali potovanje v smeri Salzburga in Nemčije.
"Hvala bogu, nihče ni vprašal za potni list ... Ni policije, ni težav," je na dunajski železniški postaji dejal 33-letni Kalil, sicer učitelj iz sirskega mesta Kobani. Njegova soproga je v naročju držala njuno bolno dojenčico, ki je kašljala in jokala. Družina je nato odhitela naprej na vlak, ki je bil namenjen v nemški Hamburg. Pred tem sta še dejala, da sta prepričana v boljši sprejem, kot pa so ga bili deležni na Madžarskem. "Sirci Merklovo kličejo 'Mama Merkel'," je še dodal Kalil.
Vlak, ki je bil na poti z Dunaja v Hamburg, so nato ustavili v mestu Passau, kjer so policisti ljudi pospremili z vlaka in na policijsko postajo, kjer opravljajo registracijo.
In medtem ko se je 35-letna madžarska državljanka Orsolya Jakab pritoževala zaradi zamud v železniškem prometu, so ljudje, ki so večinoma iz z vojno razdejane Sirije, s solzami v očeh in z olajšanjem na obrazih stopali z vlaka na nemška in avstrijska tla.
18-letnik iz Sirije Mohammad al-Azaawi je novinarjem dejal, da je študij inženirstva opustil in se odločil za odhod iz države, ko je bil ranjen v eksploziji avtomobila bombe. Pokazal je tudi brazgotine, ki so ostale. Njegov brat Ahmed je dodal, da je morala družina prodati hišo in tako zbrati denar za njun odhod. Plačala sta okoli 3.000 evrov, da sta zbežala v Turčijo, nato pa v Grčijo, Makedonijo, Srbijo, na Madžarsko in na koncu v Avstrijo.
"V Siriji sva ubežala smrti. Tukaj želiva ostati zaradi svetlejše prihodnosti," je povedal Ahmed.
Trupla, po prvih ugotovitvah forenzikov naj bi šlo za Sirce, so odkrili pretekli četrtek v tovornjaku z madžarskimi registrskimi tablicami, parkiranem ob avtocesti na avstrijskem Gradiščanskem. Žrtve so se v tovornjaku najverjetneje zadušile. Madžarska policija je doslej v povezavi s tragedijo aretirala pet ljudi, Avstrija pa je v boju proti tihotapljenju ljudi na območju vzhodne meje v nedeljo uvedla nadzor nad večjimi vozili.
| Tako v Avstriji kot na Madžarskem se medtem nadaljuje preiskava smrti 71 beguncev v tovornjaku-hladilniku, sicer namenjenemu prevozu mesnin. Po tehničnem pregledu vozila oblasti domnevajo, da je bil tokrat prvič namenjen prevozu beguncev, prav tako za kaj takšnega hladilnik ni bil ustrezno prilagojen. "Hladilnik je bil povsem neprodušen, nobene odprtine, ki bi omogočala dotok zraka, ni bilo," pravi tiskovni predstavnik policije Gerald Pangl. Prav od dovajanja kisika v hladilnik naj bi bila delno odvisna vsebina obtožnice, saj bo iz tega razvidno, ali so tihotapci - večina ždi v madžarskem priporu - svoje žrtve v smrt poslali namerno ali so umrle zaradi njihove malomarnost. |
Islandci: Naj ljudje pridejo k nam
Več kot 11.000 Islandcev je na vlado poslalo ponudbo, da želijo v svoje domove sprejeti begunce. Pred tem je namreč vlada sporočila, da bi letos sprejeli 50 beguncev. Zdaj preučujejo možnost, da bi povečali kvoto za sprejem.
Poziv, da država sprejme več ljudi v stiski, je bil najprej objavljen na Facebooku. "Sem samska mati, ki živi s 6-letnim sinom. V svoj dom lahko sprejmeva otroka v stiski. Sem učiteljica, tako da bi lahko otroka poučevala komuniciranja, pisanja in branja Islandščine, prav tako integracije v družbo. Imava obleke, posteljo, igrače in vse, kar otrok potrebuje. Seveda bi tudi plačala za njegovo letalsko karto," je zapisala Hekla Stefansdottir.
Islandija šteje 330.000 ljudi, predsednik vlade Sigmundur David Gunnlaugsson pa je že sklical sestanek z ministri, na katerem se bodo dogovorili, kako se odzvati na zahteve svojih državljanov.
