FOTO: Nato se bo iz Afganistana umaknil do konca leta 2014

Sklepna deklaracija vrha, na katerem poleg 28 voditeljev držav članic sodeluje še enkrat toliko voditeljev drugih partnerskih držav, uvodoma izraža zavezo skupnim vrednotam in odločenost za soočanje z izzivi skupni varnosti. Ključen pa je sklep, da se bodo enote zavezništva iz Afganistana umaknile do konca leta 2014.

Voditelji Nata zagotavljajo, da bo mednarodna vojaška prisotnost ostala v državi tudi po letu 2014, vendar v podporni vlogi. "Še naprej bomo nudili dolgoročno politično in drugo pomoč," so zapisali v deklaraciji in dodali, da pripravljajo sporazum o novi misiji z afganistansko vlado.

V delu izjave, ki zadeva Afganistan, voditelji zveze Nato niso pozabili na ženske. V deklaraciji tako pozivajo k povečevanju sodelovanja žensk pri obnovi države, v politiki, pri utrjevanju miru in procesu pomiritve.

Znova so tudi potrdili politiko odprtih vrat za vse evropske države, ki so demokratične, delijo vrednote zavezništva ter so voljne in sposobne prevzeti odgovornosti članstva.

Makedonija je dobila potrditev zagotovila, da bo dobila vabilo takoj, ko bo rešen problem vprašanja imena države z Grčijo. Voditelji zveze Nato so pozdravili napredek na poti proti članstvu Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki ga bodo še naprej spremljali. Izražena je bila podpora evroatlantskim integracijam Srbije, ki sicer ne kaže želje po vstopu v zvezo Nato.

Glede Gruzije pa so potrdili odločitev iz Bukarešte leta 2008, da bo ta država postala članica zavezništva, vendar pa se to zaradi Rusije seveda še ne bo zgodilo tako hitro, če sploh.

Ne financiranju vojn in varčevanju: vojaki državi vračajo medalje

Medtem ko so voditelji govorili predvsem o razmerah v Afganistanu, so na ulicah množice protestirale proti vojnam proti terorizmu ter izražale nezadovoljstvo zaradi gospodarske krize, varčevalnih ukrepov in drugih krivic.

Da bi jih politiki iz okoli 60 držav članic in zaveznic povezave opazili, sicer ni bilo verjetno. Zasedali so v varnem zavetju visokih stavb in do zob oboroženih varnostnikov.

Protestov se je udeležila pisana druščina organizacij, kot so socialisti, okoljevarstveniki, mirovniki, veterani, ki so nosili protivojne transparente in druga znamenja, med katerimi je bilo opaziti tudi zastavo nekdanje SFRJ. Osnovna zahteva je bila, da se je treba umakniti iz Afganistana in končati vojne, še posebej med krizo, ko ljudje nimajo dela in ni denarja za socialo.

So pa v množici močno izstopali vojni veterani. Nekaj ducatov jih je prišlo s svojimi vojnimi odličji. Nekdanji marinec, ki je služil v Iraku, Matt Howard je bil med tistimi, ki so medalje odvrgli na kraju protesta. Upal je, da bodo nekdanje vojake sprejeli generali, a teh ni bilo na spregled, zato jim Howard in njegovi soborci svojega mnenja niso mogli povedati iz oči v oči.

61-letni veteran Ron McSheffery pa je jezen predvsem zaradi denarja, ki ga je pogoltnila vojna proti terorizmu. "Če bi vse te milijone investirali v zeleno energijo, bi lahko zaprli morske poti, ki jih tako skrbno čuvamo za prevoz nafte," je dejal.

Protesti so se končali s 45 aretiranimi, dva sta med drugim obtožena načrtovanja napada na ameriškega predsednika Baracka Obamo, čeprav trdita, da gre za pomoto. Poškodovani so bili tudi štirje policisti.

V Chicagu je tudi slovenski premier Janez Janša, ki je čas pred zasedanjem zveze izkoristil za tkanje gospodarskih vezi.