FOTO: Na vojaški paradi v Parizu tudi Slovenska vojska

V Parizu so danes s tradicionalno vojaško parado obeležili državni praznik. Tokrat je bila v znamenju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne, na njej pa so poleg francoskih sodelovali vojaki iz več kot deset držav, tudi iz Slovenije. Parado je spremljal francoski predsednik Francois Hollande.

Na paradi na Elizejskih poljanah je sodelovalo skoraj 4000 vojakov, 285 oklepnikov in več kot 240 konjev, pred njenim začetkom pa so pred več tisoč navdušenimi gledalci prizorišče preletela transportna in bojna letala.

Na paradi so letos v luči okrogle obletnice začetka prve svetovne vojne sodelovali tudi vojaki iz več kot deset držav, ki so bile vpletene v ta krvavi spopad. Med njimi so tudi predstavniki tako raznolikih držav, kot so Senegal, Velika Britanija, Japonska in Nemčija.

Da tokratni 14. julij, dan padca Bastille, ni tak kot drugi, je v nedeljo izpostavil tudi Hollande. Kot je poudaril, so Francoze pred stotimi leti prišli reševati vojaki iz vsega sveta. Po njegovih besedah se je treba pokloniti spominu desetih milijonov vojakov, ki so umrli na brezštevilnih bojiščih ali podlegli ranam. In to velja tako za takratne zaveznike kot sovražnike, je dodal.

Del praznika tudi težak intervju

Hollanda je po paradi čakal televizijski intervju, kar je v Franciji ob državnem prazniku že večletna tradicija. To je bil prvi nastop predsednika pred mediji po več kot dveh mesecih.

Prek televizijskih ekranov je skušal predsednik pomiriti od krize izčrpane Francoze. Poudaril je, naj imajo zaupanje vase in bodo ponosni ter obljubil, da bo v letu 2015 znižal davke. "Uredili bomo tako, da bo prihodnje leto več sto tisoč Francozov plačevalo nižje davke," je dejal.

Francija se trenutno spopada z rekordno brezposelnostjo, ki dosega 10 odstotkov aktivnega prebivalstva, in nizom stavk. Pereč je tudi program reform, katerega cilj je krepiti konkurenčnost in ki je razjezil tudi del poslancev iz vrst predsednikovih socialistov.

Predsednik je danes sicer priznal, da gospodarsko okrevanje ostaja "preveč krhko, preveč oklevajoče in preveč ranljivo". Je pa poudaril, da so podjetja, ki cenijo adute Francije, med drugim pa je izpostavil tudi francosko znanje, turistično kakovost, obrtništvo in kmetijstvo.

Hollande je priznal tudi, da se je zmotil pri napovedi preobrata pri brezposelnosti do konca lanskega leta. A v teku je "nov zagon" za boj proti brezposelnosti, je poudaril. Gre za pakt odgovornosti in solidarnosti, katerega cilj je oživiti konkurenčnost Francije. Ta predvideva olajšanje bremen za podjetja v zameno za njihovo obljubo o zaposlovanju in naložbah do leta 2020. Zato je po mnenju Hollanda sedaj na podjetjih, da izkažejo zaupanje v francosko gospodarstvo.

Za prihodnje leto je napovedal tudi reforme na področju zdravstva in veliko spremembo na področju hitro starajočega se prebivalstva. Prav tako je poudaril, da si želi, da bi bili mladi, izobraževanje in računalniško opismenjevanje vedno prioriteta. Naštetemu pa letu 2016 po njegovih besedah sledijo družbene in socialne reforme.

Hollande je zagotovil še, da med njim in aprila imenovanim premierom Manuelom Wallsom, ki ga v javnomnenjskih anketah po priljubljenosti prekaša za več kot 20 odstotkov, ni niti najmanjšega nesoglasja.

Francoski predsednik pa je moral odgovoriti tudi na vprašanje o preiskavi, katere predmet je njegov predhodnik in politični rival Nicolasa Sarkozyja. Pri tem je zanikal vsakršno vmešavanje. Sarkozy, ki je obtožen korupcije in nezakonitega vplivanja, namreč trdi, da je žrtev političnega vmešavanja. Kot je danes poudaril Hollande, na vplivanje na pravosodni sistem ne bi mogel niti pomisliti, saj je to v nasprotju s konceptom demokracije in duhom njegovih pristojnosti.

V intervjuju za televiziji TF1 in France 2 je Hollande poudaril še, da si ne želi, da bi imel zadnji izraelsko-palestinski konflikt posledice v Franciji, zato "se ga ne sme uvoziti". Do vdorov ali poskusov vdorov v verske prostore, naj gre za sinagoge, mošeje, cerkve ali templje, ne sme priti, je poudaril. To je izjavil v luči sobotnih množičnih propalestinskih demonstracij v Parizu, na katerih se je skušal del protestnikov odpraviti proti bližnjim sinagogam. Policiji je pri tem uspelo končati začetek spopada z nekaj pripadniki judovske skupnosti.