FOTO: Močan veter na strani naftnega madeža

Naftni madež v Mehiškem zalivu se še naprej širi proti ameriškim obalam. Zaenkrat glavnina madeža obale sicer še ni dosegla, vendar je guverner Louisiane Bobby Jindal že posvaril, da se je treba pripraviti na najhujše. Če bodo tone nafte, ki lebdijo na površini morja, dosegle tudi ta zavetišča za živali, bo to naravna katastrofa neizmerljivih razsežnosti, je še opozoril Jindal.

Reševalcem je sicer v soboto uspelo zadržati širjenje madeža, vendar pa jim je zdaj začelo nagajati vreme. Veter in morski tokovi namreč madež ženejo naprej proti obali. Guverner Jindal se zato boji, da bi glavnina nafte lahko obale dosegla že danes ali pa jutri. Poleg Louisiane so sicer izredne razmere zaradi madeža razglasili tudi v zveznih državah Mississippi, Alabama in Florida.

Ameriška obalna straža se je po svoje že vdala v usodo, saj tudi njen poveljnik, admiral Thad Allen priznava, da je le še vprašanje časa, kdaj bo glavnina naftnega madeža udarila na obalo. Upajo lahko le, da jim bo uspelo omejiti vsaj območje, kjer bo naplavilo nafto, sicer bi lahko trajalo več kot 40 let, da bi očistili ogromna območja močvirij in mokrišč Louisiane, opozarjajo pri naravovarstveni organizaciji Greenpeace.

Inženirjem sicer še vedno ni uspelo zamašiti vrtine ponesrečene ploščadi britanske družbe BP kakih 80 kilometrov od obale Mehiškega zaliva, iz katere vsak dan izteče okoli 800.000 litrov surove nafte. Od nesreče 20. aprila, ko je ploščad družbe BP po eksploziji in požaru potonila, je madež zdaj že dosegel velikost 9000 kvadratnih kilometrov. Inženirji zdaj načrtujejo, da bi na ostanke ploščadi poveznili velikansko kupolo, ki bi ustavila odtekanje nafte. Vendar pa pravijo, da bi lahko trajalo vsaj še mesec dni, preden bi jo naredili.

Admiral Allen je sicer povedal še, da naftni madež ni resneje vplival na proizvodnjo nafte in plina v Mehiškem zalivu. Le dve ploščadi, ki črpata zemeljski plin, so preventivno evakuirali iz varnostnih razlogov, ker ju je madež dosegel.