FOTO: Za več delavskih pravic, boljše plače in socialno varnost

Po svetu so potekale množične demonstracije ob mednarodnem prazniku dela. V Rusiji so skrbno organizirane demonstracije, ki spominjajo na tiste iz časov Sovjetske zveze, ko je bil praznik dela pomemben simbol mednarodnega socialističnega gibanja, pripravile prokremeljske stranke in sindikati. Na njih naj bi izrazili podporo ruskemu premierju Vladimirju Putinu in predsedniku Dmitriju Medvedjevu pred decembrskimi parlamentarnimi in marčevskimi predsedniškimi volitvami.

V Vladivostoku, kjer so mnogi kritični do oblasti, se je na demonstracijah, ki jih je organizirala lokalna vlada pod vodstvom prokremeljske Enotne Rusije, zbralo več kot 50.000 ljudi.

Praznik so sicer v Rusiji preimenovali v "praznik pomladi in dela", vendar pa mnogi Rusi na ulicah še vedno vzklikajo gesla iz časov Sovjetske zveze, kot so "Mir. Maj. Delo". Za varnost po državi je skrbelo več kot 100.000 policistov.

Demonstracije tudi v Nemčiji, Franciji, Bolgariji, Grčiji

Množične demonstracije ob prazniku dela so potekale tudi po Evropi, med drugim v Nemčiji in Franciji. V Nemčiji so v strahu pred morebitnimi izgredi z več tisoč policisti okrepili varnost v Berlinu in Hamburgu, kjer je v preteklosti ob prazniku dela prihajalo do izgredov skrajne levice in skrajne desnice. Do spopadov med kakimi 4000 protestniki skrajne levice in policijo je prišlo že v soboto zvečer v Hamburgu. Policija je prijela 30 ljudi.

V več kot sto mestih po Nemčiji so potekale demonstracije, na katerih je na tisoče ljudi zahtevalo boljše plače in socialno varnost. Na demonstracijah se je zbralo 423.000 ljudi. Na osrednjih demonstracijah v Kasslu je vodja sindikalnega združenja DGB Michael Sommer dejal, da je najmanj, kar delavci pričakujejo, "pošteno plačilo, dostojno delo in socialno varnost" in da so protesti jasen znak kanclerki Angeli Merkel.

Leva socialistična stranka v Bolgariji je na protestu v Sofiji zahtevala odstop vlade zaradi slabih gospodarskih razmer v državi in neizpolnjenih obljub ter pomanjkanja socialne politike.

Kakih 7000 ljudi se je zbralo na demonstracijah v Atenah, kjer so tako kot v drugih grških mestih protestirali proti strogim varčevalnim ukrepom. Zaradi njih sta največji sindikalni združenji za 11. maj razglasili splošno stavko.

V Beogradu protestirali proti kapitalizmu

1. maj so za proteste izkoristile tudi tri srbske sindikalne centrale. V središču mesta se je zbralo okoli 200 članov novega sindikata zdravstva, združenega sindikata Sloga in policijskega sindikata Srbije. Opozorili so, da je stanje v državi katastrofalno, zaradi česar bi moralo z njimi protestirati na sto tisoče ljudi. Imeli so transparente: "Ne Tadić, ne Nikolić – za protikapitalistično gibanje," hkrati pa so mahali tudi s severnokorejsko zastavo.

V Turčiji spet dovolili demonstracije

V največjem turškem mestu Carigrad se je na osrednjem trgu Taksim na poziv štirih sindikalnih zvez zbralo več tisoč ljudi. Po letu 1977, ko je na tem trgu ob prazniku dela desničarski skrajnež ubil 33 ljudi, so oblasti letos drugič dovolile demonstracije. Za varnost je skrbelo 38.000 policistov, ki so ob prihodu pregledali vse protestnike.

V Hongkongu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti vse večjim razlikam ter vse višjim cenam hrane in najemninam. V tem mestu na jugu Kitajske je sicer prav danes začel veljati zakon, ki prvič določa minimalno plačo, in sicer 2,4 evra na uro, kar je že leta jabolko spora med sindikati in delodajalci.

Sindikati sicer ukrep pozdravljajo kot korak naprej, hkrati pa opozarjajo, da znesek ni dovolj visok za družine z nizkimi dohodki, ki se borijo za preživetje. Delodajalci na drugi strani opozarjajo, da bo ukrep prinesel večjo brezposelnost med revnimi delavci v tem sedemmilijonskem mestu.

Tajvan proti razlikam

V tajvanski prestolnici Tajpej se je na demonstracijah zbralo 2000 ljudi, ki so protestirali proti vse večjim razlikam med ljudmi in zahtevali boljše delovne pogoje. Predsednika Ma Ying-jeouja obtožujejo, da imajo od boljših odnosov s Kitajsko, za katere si prizadeva, koristi le velika podjetja, da pa ni storil dovolj za srednji sloj in delavce.

V prestolnici Manila in drugih večjih mestih na Filipinih je na tisoče ljudi zahtevalo višje plače in večjo skrb za najbolj prizadeto prebivalstvo zaradi naraščanja cen in revščine.

V Džakarti protest pred predsedniško palačo

Boljše socialno varstvo in boljšo zaščito indonezijskih delavcev v tujini pa je zahtevalo 3000 ljudi, ki se je na poziv več sindikatov zbralo na demonstracijah v prestolnici Džakarta. Za varnost je skrbelo 14.000 policistov.

Praznik dela je mednarodni praznik, praznujejo pa ga v večini držav sveta. Posvečen je spominu na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, vendar je policija demonstracije nasilno zatrla, pri čemer je bilo ta in nekaj naslednjih dni ubitih več kot deset protestnikov.

Prvič so praznik dela praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 odločil, da se ta dan praznuje kot praznik delavske solidarnosti. V ZDA, "zibelki boja za delavske pravice", 1. maja ne praznujejo in tudi ni dela prost dan kot v večini evropskih držav, se pa na delavce in njihove pravice spomnijo vsak prvi ponedeljek v septembru.