FOTO: Mesto, ki že 40 let počasi izginja

Atafona, mestece na severu brazilske zvezne države Rio de Janeiro, vse bolj postaja podobna prizorišču snemanja kataklizmičnega filma. V nekaj desetletjih je v morje 'padlo' 400 stavb, ob obali zevajo ostanki zapuščenih domov.

Grozljivi scenarij se je začel odvijati konec 60. let, od takrat pa morje vsako leto spodje okoli tri metre obale. Prebivalci se vedno bolj zavedajo svoje nemoči v boju z naravo, hkrati pa tudi dejstva, da je za počasno izginjanje njihovega domačega mesta posredno odgovoren prav človek.

Razloga za vse hujšo erozijo sta dva. Zaradi segrevanja ozračja se segreva tudi morje, valovi pa so zato višji in hitreje spodjedajo tla. Kot napovedujejo klimatologi, se bo ta pojav v prihodnosti še stopnjeval. Poleg tega tovarne ob reki Paraiba do Sul, ki se pri Atafoni izliva v morje, porabijo toliko vode, da je struga vedno bolj prazna. Vanjo zato vdira morje in tudi peščeni nanosi, ki jih je svoj čas reka nosila s seboj in tako vsaj deloma izničila učinek morja, ne dosežejo mesta. Dejstvo, da je Atafona postavljena na peščenih tleh, tudi ne pomaga.

Nekateri prebivalci so obupali in se odselili, drugi so si postavili nove domove dlje od obale, tretji še čakajo, da napredujoče morje doseže tudi njih. V zadnjih 30 letih so morali kar dvakrat prestavljati svetilnik!

A težav nima le Atafona, zaradi dvigovanja morske gladine trepetajo ob celotni brazilski obali. V državi, kjer ima eden od štirih prebivalcev dom tik ob morju, je grožnja še toliko večja. To namreč pomeni, da je ogroženih kar 45 milijonov ljudi.

Podobne skrbi imajo ljudje po vsem svetu. In zato polagajo velike upe v bližajoči se okoljski vrh v mehiškem Cancunu. Tam naj bi popravili napake iz Kopenhagna, kjer so veliko govorili in malo sklenili. A strokovnjaki tudi tokrat niso optimistični. Ob tem pa je bilo leto 2010 najtoplejše v več kot 150 letih (podatke beležijo od leta 1850), koncentracije toplogrednih plinov pa so dosegle najvišje vrednosti.