FOTO: Leto kasneje na vzhodu Ukrajine: 24 podob življenja med ruševinami, v revščini in negotovosti

V ponedeljek bo minilo leto dni, odkar so proruski separatisti zasedli vladna poslopja v več mestih na vzhodu Ukrajine, s čimer se je začela krvava državljanska vojna. V letu dni je konflikt zahteval več kot 6000 življenj, kljub februarskemu sporazumu iz Minska pa na območju še ni miru, temveč le krhko premirje.

Proruski uporniki so 6. aprila lani zasedli vladna poslopja v mestih Doneck, Lugansk in Harkov na vzhodu Ukrajine ter pozvali k referendumu o neodvisnosti.

Po tem uporu je tedanji začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov 15. aprila lani napovedal začetek protiteroristične operacije proti proruskim separatistom, ki pa je kmalu zastala. Dva dni zatem so bili v spopadih za oporišče v Mariupolu ubiti trije ljudje, ki veljajo za prve žrtve konflikta na vzhodu Ukrajine. 22. aprila je Turčinov ukazal vnovičen zagon vojaške operacije proti separatistom.

Separatisti v Donecku in Lugansku so nato maja lani ob izdatni - sicer neuradni - podpori Rusije po vzoru Krima maja izvedli mednarodno nepriznana referenduma o neodvisnosti in se odcepili od Ukrajine.

Začela se je vojna izčrpavanja med Kijevom in separatisti, ki je doslej kljub dvema mirovnima dogovoroma iz Minska zahtevala že več kot 6000 smrtnih žrtev in pognala z doma na tisoče beguncev.

Po drugem dogovoru iz Minska, ki so ga nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande ter ruski in ukrajinski predsednik Vladimir Putin in Petro Porošenko dosegli 12. februarja, je na vzhodu Ukrajine nekoliko mirneje, a popolnega premirja, ki je ena od najpomembnejših točk sporazuma, še ni.

Obe strani sta po drugem dogovoru iz Minska umaknili velik del težkega orožja s frontnih črt, upadlo je število kršitev prekinitve ognja s tem orožjem. A razmere na vzhodu Ukrajine ostajajo nestanovitne, saj se kršitve prekinitve ognja nadaljujejo na strateških območjih, kot sta letališče v Donecku in okolica pristaniškega mesta Mariupol.

Ko grmi orožje na tržnici pa prodajajo vojaške uniforme ...

Marsikje se tako še naprej vsako noč razlegajo bombne eksplozije, dogovor o premirju pa spominja na slabo šalo. "V središču Donecka še gre, a tu še vedno bombardirajo. Takoj ko pade noč, se začnejo obstreljevanja," je za francosko tiskovno agencijo AFP potožila prebivalka četrti Kijevsk Ljudmila Čerednik na pragu napol porušenega doma. "Hollande, Merklova in Porošenko bi morali vedeti, da se vojna nadaljuje," je poudarila.

V Donecku je po letu dni vojne tudi čez dan čutiti, da dogovor o premirju ni prinesel miru. Po ulicah vozijo blindirana vozila, v barih in trgovinah je pogosto opaziti do zob oborožene upornike, na osrednji tržnici je moč kupiti vojaške uniforme, v hotelih goste takoj ob prihodu seznanijo, kako naj ukrepajo v primeru napada.

Konflikt je močno prizadel tudi gospodarstvo v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass je sicer kljub gospodarski blokadi, ki jo izvaja Kijev, na območju opaziti prve znake gospodarskega okrevanja.

Ni denarja, tli pa upanje

V republiki Lugansk je od 15. marca, v republiki Doneck pa od 1. aprila v uporabi več valut - poleg ukrajinske grivne je številne finančne transakcije moč opraviti tudi v rubljih, dolarjih in evrih.

Po poročanju ruskih medijev je preskrba regije s hrano bolj ali manj normalna. A cene so visoke, večini prebivalcev pa primanjkuje denarja. Kljub sporazumu iz Minska, ki med drugim predvideva ponovno vzpostavitev plačilnega sistema v tem delu države, številni uslužbenci, upokojenci, študentje in drugi namreč zaradi gospodarske blokade ne morejo do svojih sredstev, ki se sicer izplačujejo na njihove račune, saj jih je moč fizično dvigniti samo v zahodnem delu države.

Doneški bazen je središče ukrajinske industrije, predvsem rudarstva in strojegradnje. A kot je za Tass opozoril politični analitik Andrej Suldalcev, je večina tehnologije še iz časov Sovjetske zveze in tako večinoma zastarele. Energetsko potratne tovarne so delovale, dokler so imele dostop do poceni sovjetske in kasneje ruske energije, zdaj pa večinoma samevajo. Deluje le še nekaj premogovnikov in tovarn, izvozni potencial regije je neizkoriščen, poleg tega ni dostopa do pristanišč.

"Številnim težavam navkljub ima regija potencial za gospodarski razvoj in zelo napačno bi bilo trditi, da je obsojena na propad," je prepričan Sudalcev. Ob tem priznava, da bo za razvoj potrebnih veliko investicij, zaradi politične negotovosti pa ni pričakovati, da bo v regijo kar naenkrat začel pritekati denar.

"Med stranema preprosto ni zaupanja"

Analitiki za vzhod Ukrajine vidijo dva možna scenarija. Po prvem bi se obe samooklicani republiki vključili v Ukrajino, ki bi postala federalna država s šibkejšo osrednjo vlado, druga možnost bi bil zamrznjeni konflikt.

Zaradi konflikta v Ukrajini so se odnosi med Zahodom in Rusijo močno ohladili in padli na najnižjo raven po koncu hladne vojne. Washington in Bruselj sta zaradi ukrajinske krize uvedla gospodarske sankcije proti Moskvi, Rusijo so izključili iz skupine industrijsko razvitih držav G8, Putin pa je navedbe o ruski vpletenosti v ukrajinski konflikt označil za del zarote Zahoda. Zveza Nato je okrepila patrulje v zraku in na morju ter sprejela dogovor o vzpostavitvi posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje.

Kljub Minsku 2 odnosi med Rusijo in Zahodom ostajajo zamrznjeni. "Med stranema preprosto ni zaupanja," je za AFP ocenila Judy Dempsey iz think tanka Carnegie Europe.