FOTO: Kapitan, ki je kriv za smrt 304 oseb: 'Ko pogledam nazaj, ne čutim drugega kot sramoto'

Pred letom dni so v južnokorejskem morju utonili 304 ljudje. Vsi so bili potniki na trajektu Sewol. Tragedijo je preživelo 172 oseb, večino pa so še pred prihodom reševalcev rešile ribiške ladje, ki so bile v bližini. Tragedija je Južno Korejo za več mesecev zavila v črno in v globoko žalovanje, glavni razlog za nesrečo trajekta pa naj bi bil v nezakoniti predelavi trajekta in prevelikemu tovoru.

S šolskega izleta se niso več vrnili

Velika večina umrlih je bila dijakov s srednje šole v mestu Ansan, ki so bili na šolskem izletu. Število žrtev trajekta bi bilo zagotovo manjše, če bi reševalna akcija stekla pravočasno in če bi posadka (najprej) reševala potnike in ne sebe. Prav tako je dijakom posadka ukazala, da naj ostanejo v podpalubju, čeprav se je trajekt že začel potapljati.

Trajekt se je potapljal dve uri in pol, v tem času pa si je večina potnikov, ki je upoštevala navodila posadke, nadela reševalne jopiče in prek svojih mobilnikov še zadnjič pisala ali poklicala svojce. Povsem so zaupali posadki, kar je bilo zanje usodno. "Mami, potapljamo se. Rada te imam," je le eno od sporočil, ki so jih s potapljajočega trajekta poslali ujeti dijaki. Ko so potapljači preiskovali ladijski trup, so odkrili, da so številni dijaki smrt pričakali objeti. To, da so bili otroci in učitelji ujeti, odgovorni pa so kot podgane pobegnili s trajekta, je svojce žrtev povsem sesulo.

Svojci ne morejo preboleti izgube, državi ne zaupajo več

Fotoreporterka Reutersa je ob obletnici nesreče obiskala nekaj družin umrlih dijakov, ki nikakor ne morejo preboleti smrti svojih najdražjih. Leto dni po nesreči otroške sobe ostajajo nedotaknjene, kot da čakajo, da se otroci vrnejo domov.

Kapitan in častniki pobegnili, potnike pa pustili umreti

Z reševalnimi čolni so se z ladje najprej rešili kapitan, nekaj njegovih častnikov in članov osebja. Tisti, ki so preživeli brodolom, so v strahu poskakali v morje, ki je imelo 12 stopinj Celzija. Reševalci so imeli 90 minut časa, da jih rešijo preden nastopi podhladitev, večino pa so rešile bližnje ribiške ladje, ki so priskočile na pomoč. Prvi reševalni čolni in helikopterji so na mesto nesreče prispeli šele pol ure po klicu na pomoč, kar je po mnenju strokovnjakov zelo pozno.

Vrsta sistemskih napak, ki so peljale v pogubo

Sojenje kapitanu in častnikom na ladji je razkrilo, da je ladjo v času nesreče krmaril 25-letni častnik, ki je prvič krmaril po tej poti. Ta je naročil preoster obrat, zaradi česar se je nestabilna in prenaložena ladja nagnila na bok. Ves tovor se je premaknil na eno stran ladje, saj ni bil pravilno naložen in pritrjen. To je še pospešilo potopitev trajekta.

Trajekt zaenkrat ostaja na morskem dnu

Leto dni po tragediji je trajekt še vedno na dnu morja, in sicer na globini 40 metrov. Razprava o tem, ali naj trajekt dvignejo na površje ali ne, je zelo ostra. Svojci žrtev zahtevajo dvig ladje, saj je devet oseb še vedno pogrešani, država pa opozarja, da bi dvig 6825-tonskega trajekta državo stal kar 100 milijonov evrov.

Danes je predsednica Južne Koreje Park Geun-Hye svojcem obljubila, da bodo ponesrečeni trajekt Sewol dvignili na površje. Trajekt bodo dvignili "takoj ko bo mogoče" je dejala Parkova med obiskom otoka Jindo, ki je najbližje kraju, kjer je prišlo do brodoloma. Toda svojci žrtev, ki so še vedno jezni nanjo zaradi neustreznega odziva na nesrečo, se z njo niso hoteli sestati.

Svojci žrtev že ves čas od nesreče opozarjajo, da je zatajila država, ki je s svojimi koruptivnimi dejanji, pomanjkljivimi zakoni in slabim nadzorom dovolila, da je lastnik trajekta nezakonito predelal ladjo, da bi prepeljala bistveno več tovora. Nekaj dni pred nesrečo so lastniki namerno preslišali opozorila strokovnjakov, da trajekt ni stabilen.

Država veliko obljubila, malo naredila

Nekaj zakonskih normativov in varnostnih standardov se je po nesreči v državi sicer spremenilo, a svojci opozarjajo, da je to premalo in da se podobna nesreča lahko ponovi.

Južnokorejska predsednica je sicer obljubila korenite spremembe, a obljub še ni udejanjila. Parkova je v dneh pred obletnico na družbenih omrežjih deležna kritik, ker se na dan obletnice odpravlja na turnejo v Južno Ameriko, s čimer kaže brezbrižnost do žrtev in njihovih svojcev.

Devet oseb je še vedno pogrešanih

Dolgotrajno in zahtevno iskanje pogrešanih se je končalo novembra lani, žal pa so doslej našli trupla 295 žrtev nesreče, še vedno pa pogrešajo devet ljudi.

Po nesreči se je na zatožni klopi znašlo več kot 50 ljudi, med njimi je 15 članov posadke trajekta. Kapitan Sewola je bil novembra lani obsojen na 36 let zapora zaradi malomarnosti in zanemarjanja dolžnosti, trije visoki ladijski častniki pa so dobili od 15 do 30 let zapora. V prizivnem procesu za kapitana Lee Jun-Seoka zahtevajo smrtno kazen. Lastnik trajekta, južnokorejski tajkun Ju Bjung-Un je kmalu po nesreči izginil. Policija je za informacije o njem ponudila visoko denarno nagrado, 21. junija lani pa so identificirali njegovo truplo, ki je bilo tako močno razpadlo, da vzroka smrti niso uspeli ugotoviti.

ČASOVNI POTEK DOGODKOV

15. april 2014 ob 21. uri (lokalni čas) – trajekt Sewol izpluje iz pristanišča Incheon s 476 potniki in člani posadke na krovu ter s tovorom, ki je še enkrat težji od največje dovoljene obremenitve.

16. april 2014 ob 8.55 zjutraj – posadka pošlje prvi klic v sili, saj se je trajekt nevarno nagnil, močan morski tok pa ga je začel odnašati.

16. april 2014 ob 9.18 – trajekt hitro tone, posadka sporoči, da je ladja nagnjena pod kotom 50 stopinj.

16. april 2014 ob 9.23 – poslan je drugi klic na pomoč z vsebino: "Smo na tem, da se potopimo." Ladja se še vedno nagiba, voda hitro vdira v trup trajekta.

16. april 2014 ob 9.35 – prvi čolni obalne straže so prišli na mesto nesreče, poteka evakuacija, na reševalnih čolnih pa so v glavnem člani posadke s kapitanom ladje na čelu.

16. april 2014 ob 9.38 – poslano je bilo zadnje sporočilo z ladje, v katerem navajajo, da je ladja nagnjena že pod kotom 60 stopinj.

16. april 2014 ob 11.18 – trajekt se je po zgolj dveh urah in pol prevrnil in potopil, umrle so 304 osebe, večinoma dijaki srednje šole Danwon, ki so bili na šolskem izletu.

18. april 2014 – svojci žrtev prihajajo v pristanišče Paengmok, ki je najbližje mestu nesreče. Policija je aretirala kapitana trajekta Lee Jun-Seoka in dva člana posadke. Medtem ko so kapitana vodili v zapor, se je le-ta opravičil svojcem.

20. april 2014 – slabo vreme in močan morski tok sta oteževala delo reševalcem. Potapljači so se končno uspeli prebiti v trup potopljenega trajekta in začeli odstranjevati trupla. Med 304 žrtvami je bilo kar 250 dijakov.

28. april 2014 – južnokorejska predsednica Park Geun-Hje se opraviči državljanom in svojcem umrlih, ker ni uspela preprečiti tragedije. Premier Čung Hong-Won odstopi.

15. maj 2014 – tožilstvo vloži obtožnico zoper kapitana trajekta Sewol ter tri druge člane posadke.

22. maj 2014 – predsednica odstavi vodjo varnostne službe in svetovalca za nacionalno varnost. Njena podpora strmo pada.

23. maj 2014 – začne se največja iskalna akcija v zgodovini Južne Koreje, saj oblasti iščejo tajkuna in lastnika podjetja, v lasti katerega je bil trajekt Sewol. Obljubljajo denarno nagrado v višini 50.000 dolarjev za vsakršno informacijo, ki bi jih pripeljala do Ju Bjung-Una.

10. junij 2014 – začetek sojenja obtoženim za uboj iz malomarnosti. Obtoženi zavračajo krivdo, množica ogorčenih svojcev zahteva najvišjo kazen.

21. julij 2014 – policija identificira truplo pobeglega tajkuna, ob truplu, ki je bilo močno razpadlo, pa so odkrili več praznih steklenic alkohola.

26. julij 2014 – propad finančnega imperija družine Ju Bjung-Una, ki je s prevarami, utajami davkov in podkupovanjem uradnikov prišla do več milijard evrov vrednega premoženja.

27. oktober 2014 – sodišče kapitana trajekta spozna za krivega in mu očita, da ni pomagal pri reševanju potnikov, pač pa je rešil sebe. Kapitan se še enkrat opraviči za svoja dejanja. "Ko pogledam nazaj, ne čutim drugega kot sramoto."

5. november 2014 – policija aretira sina lastnika trajekta Sewol Ju Dae-Kjona, ki je obsojen zaradi kraje več milijonov evrov iz sedmih družb, ki so bile v lasti njegove družine.

11. november 2014 – sodišče kapitana obsodi na 36 let zapora, čeprav je tožilstvo zanj zahtevalo smrtno kazen.