FOTO: 'Kradejo nam izobrazbo!'

Po podatkih policije je več kot 100 tisoč študentov, otrok in učiteljev preplavilo ulice številnih nemških mest in opozarjalo, da je tamkajšnji šolski sistem nepravičen. Glavni problem so seveda finance.

Včerajšnji protesti so del t. i. šolske stavke, ki poteka že cel teden. Protestniki so blokirali vhode v številne univerze, zasedli upravne pisarne in na nepravičnost opozarjali s pohodi po mestih in transparenti, na kateri je bilo moč prebrati slogane tipa "Rešite izobrazbo, ne le banke“.

Skupina študentov je vzklikala: "Tukaj smo in glasni smo, ker nam kradejo izobrazbo!“ Marlene Gesche, ena izmed študentk, je dejala, da se je protesta v Berlinu udeležila, ker se počuti, kot da se na svoji fakulteti ničesar ne nauči. "Ni denarja za knjige, pogosto pa tudi ni dovolj učiteljev,“ je dejala.

Predstojnica združenja rektorjev univerz Margret Wintermantel je dejala, da se ne more strinjati z vsemi razlogi za proteste. Priznava sicer, da je premalo učiteljev, a zavrnila je zahteve protestnikov po odpravi šolnin, ki so jih uvedle nekatere dežele in odpravi bolonjskega sistema. "Napačno je mnenje, da šolnine onemogočajo enakovredne možnosti za študij," je dejala. "Nismo opazili upada pri številu študentov tam, kjer so uvedli šolnine.“ Šolnine sicer znašajo okoli tisoč evrov na študijsko leto.

Šolska ministrica Annette Schavan je dejala, da se je šolski sistem v Nemčiji v zadnjih letih izboljšal. Hkrati je poudarila, da bolonjski sistem ni zgolj nemška zadeva, pač pa je Nemčija del širšega evropskega šolskega območja.

Ti novi protesti so spomnili na hrvaške študente, ki so nedavno tega blokirali zagrebško Filozofsko fakulteto. Opozarjali so, da je potrebno uvesti brezplačno izobraževanje za vse, a jim upora ni uspelo razširiti po celi državi. Pri blokadi so vztrajali 34 dni, nato pa so se odločili za blokado v mirovanju, saj so želeli svojim kolegom omogočiti normalen zaključek šolskega leta.

Kaj pa Slovenija?

Slovenski filozof Slavoj Žižek, ki je izrazil podporo hrvaškim študentom, je pri tem okrcal slovenske, češ da niso dovolj podprli svojih kolegov. Študentska organizacija Slovenije je sicer očitke zavrgla, saj so tudi uradno dali podporo sosedom. Vseeno se zdi, da protesti po Evropi ne izzovejo nekih večjih negodovanj doma. Študentje so sicer nazadnje prišli v medije, ko so opozarjali na precejšnji podražitev bonov.

A še večji problem se skriva drugje. Tudi slovenskim študentom je namreč trn v peti bolonjska reforma. A zaenkrat kaj veliko uspeha pri opozarjanju na njene nepravilnosti niso imeli. Sicer težave večinoma rešujejo tiste fakultete, ki bolonjske programe že izvajajo. Pravi učinek bolonjske reforme na slovenski šolski sistem se bo verjetno pokazal že prihodnje šolsko leto, ko bodo morale vse fakultete začeti izvajati nove študijske programe.