FOTO: Kitajsko 'revolucijo' policisti hitro zatrli

Nekateri Kitajci vidijo današnje razmere po svetu kot odlično okoliščino, da tudi sami dosežejo spremembe v državi. Prek spleta se je začel širiti poziv k protestom v 13 mestih, navedene pa so bile tudi zbirne točke za protestnike. Tako se je denimo v Pekingu na nakupovalni ulici Wangfujing zbralo okoli 100 ljudi. "Želim storiti nekaj za mojo državo,“ je na vprašanje, zakaj je prišel na shod, odgovoril eden izmed študentov. A protest se je kmalu končal, saj so prišli policisti, ki so skupino ljudi razgnali s tem, ko so jih začeli suvati in jim ukazovati, naj se umaknejo.

Medtem je v Šanghaju policija aretirala več ljudi. "Protestiramo proti nepravičnemu legalnemu sistemu. Aretirajo vsakega, ki ga hočejo, in ga celo pretepejo,“ pa je dejala starejša ženska, ki je protestirala v Šanghaju. "Kakšne človekove pravice imajo ti ljudje? Nobenih. Nimamo niti pravice, da hodimo. Nimamo pravice, da govorimo,“ je dejal starejši moški.

Policisti so sicer vse predvidene zbirne točke protestnikov podrobno nadzirali, a o kakšnem večjem protestu in dejanskem uspehu protestnikov ni poročil.

Se bodo v Iranu ponovile množične demonstracije iz leta 2009?

Iranska opozicija je na protestih obeležila teden dni, odkar sta v spopadih med varnostnimi silami in opozicijskimi protestniki v Teheranu umrli dve osebi.

Protestniki so se zbrali na vsaj štirih delih Teherana, kjer vzklikajo geslo Allah'o Akbar (Bog je velik), ki jih je spremljalo že na prejšnjih protestih.

Več sto protestnikov se je zbralo tudi pred poslopjem državnega televizijskega omrežja IRIB na severu Teherana, ki naj bi bilo po mnenju mnogih glavno propagandno orodje iranskega političnega režima.

Iranske varnostne sile so postavile številne blokade, protestnike pa napadle s solzivcem, zaradi katerega so se protestniki s trgov sicer umaknili, vendar pa kmalu vrnili.

Oblasti so tujim medijem v Teheranu sicer prepovedale poročanje o današnjih protestih. Iranska tiskovna agencija IRNA je sporočila, da so oblasti zaradi udeležbe na protestih aretirale hčerko nekdanjega iranskega predsednika Akbarja Hašemija Rafsandžanija. Vzklikala naj bi ''provokativna gesla''.

Nato je poluradna tiskovna agencija Fars poročala, da je policija Faezeh Hašemi Rafsandžani že izpustila, potem ko naj bi Rafsandžanijeva povedala, da je na ulico niso privedle demonstracije, temveč da je ''šla po nakupih''.

Njen oče, vplivna figura iranske politike, je leta 2009 na predsedniških volitvah podpiral reformista Mira Hoseina Musavija. Sporne volitve je – po prepričanju iranske opozicije s prevaro – dobil Mahmud Ahmadinedžad.

Musavi je v hišnem priporu, njegova spletna stran pa poroča, da je "na ulicah mogoče videti veliko policistov, varnostnih sil in pripadnikov paravojaške milice Basidž''.

Oblasti sicer na vsak način poskušajo preprečiti, da bi se ponovile masovne demonstracije, kakršne so Iran zajele po volitvah leta 2009. Zaradi tega je policija že napovedala, da se bo zoperstavila vsem nelegalnim opozicijskim shodom.

Iranska provladna tiskovna agencija Fars pa ob tem opozarja na možnost nasilja med protesti. Fars poroča, da je v državo vstopilo več pripadnikov iranske opozicijske skupine s sedežem v Iraku, z namenom, da na protestih napadejo protestnike in streljajo nanje.

V Maroku tisoče protestnikov zahteva spremembe

Množični protesti potekajo tudi na ulicah maroških mest. V Rabatu se je zbralo najmanj 5000 ljudi, ki so z vzklikanjem izražali svoje zahteve po spremembi. Protestniki zahtevajo omejitev kraljeve oblasti, razpustitev vlade in odločnejšo borbo proti korupciji. Policisti so sredi vzklikov ''Ljudje zavračajo ustavo, narejeno za sužnje!'' in ''Dol z avtokracijo!'' proteste opazovali s strani.

''To so mirni protesti, ki ciljajo na ustavne spremembe, povrnitev dostojanstva in na konec ropanja denarja državljanov,'' je dejal Mustafa Muchtati iz skupine Baraka, ki je pomagala organizirati proteste. ''Baraka'' v kolonialni maroški arabščini pomeni ''Dovolj''.

V Casablanci pa je več kot tisoč ljudi na ulicah zahtevalo "svobodo, dostojanstvo in pravico".

Mladi Maročani so sicer pred današnjim dnem pozivali k vsesplošnim protestom, na katerih bi ljudstvo zahtevalo številne politične reforme. Svoje zahteve so izražali tudi na Facebooku, kjer so zbrali več tisoč podpornikov.

Iz Maroka so sicer ob začetku revolucije poročali o protestnih samosežigih, a sicer je bilo v državi, ki jo vodi kralj Mohamed VI., doslej relativno mirno. V državi sicer podobno kot v drugod v regiji vlada visoka brezposelnost, predvsem med mladimi, korupcija pa je kronična.

Še naprej napeto v Jemnu in Bahrajnu

Več sto jemenskih študentov, zbranih pred univerzo v Sani, že osmi dan protestira proti vladajočemu režimu. Tudi danes so protesti podkrepljeni s slogani, ki zahtevajo odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha, ki je na oblasti že 32 let.

Okoli 100 privržencev Saleha istočasno protestira na drugi strani ceste. Policija je med obema skupinama postavila varnostno pregrado. Privrženci in nasprotniki Saleha so se v zadnjih dneh namreč že večkrat nasilno spopadli, v soboto je bilo v teh spopadih ranjenih pet ljudi.

V Bahrajnu pa so protestniki noč preživeli na trgu Biser v prestolnici Manama. Odločili so se, da bodo na trgu počakali na pogovore med bahrajnskim princem in opozicijo, ki so napovedani za danes. Do spopadov s policijo tokrat ni prišlo, tako da je noč minila mirno. Kljub temu pa med protestniki vlada strah, da oblasti načrtujejo nove nepričakovane napade na protestnike, kot se je to zgodilo v četrtek. Takratni napad je terjal štiri smrtne žrtve.

Rešitve bodo iskali tudi evropski zunanji ministri

Takšno dogajanje po svetu je prineslo izredno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije. Zasedanje bo potekalo danes večer, namenjeno pa bo poglobljeni razpravi o ukrepanju Unije v odzivu na zgodovinske spremembe v Egiptu in drugod v njeni južni soseščini.

To bo prva poglobljena politična razprava zunanjih ministrov o južni soseščini Unije po izbruhu zgodovinskih protestov proti avtoritarnim režimom v tej regiji, ki so se začeli z jasminovo revolucijo v Tuniziji in privedli do odstopa dolgoletnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka.

Slovenija je sicer skupaj s Francijo, Španijo, Malto, Ciprom in Grčijo visoki zunanjepolitični predstavnici Unije Catherine Ashton poslala pismo in non-paper, v katerem med drugim predlaga prožnejši pristop do regije, celovito, po meri krojeno podporo za vsako južno partnerico, reformo sistema finančne podpore državam v regiji in svež zagon sicer šele nedavno vzpostavljene Unije za Sredozemlje.