V središču Aten se je danes zbralo okoli 1500 demonstrantov, ki so protestirali proti varčevalnim ukrepom, ki jih je v gospodarsko krizo globoko pogreznjena Grčija morala sprejeti v zameno za napovedanih 130 milijard evrov mednarodne pomoči. Slednjo nujno potrebuje, če se želi izogniti plačilni nesposobnosti.
K današnjemu protestu so pozvali grški sindikati zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju, ki menijo, da so zahteve Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) do Grčije nesprejemljive in kršijo tako pravice delavcev kot kolektivne dogovore. Protestniki so se na ulice podali s plakati s slogani, kot sta "Revščina in lakota nimata narodnosti" in "Mi smo Grki, (nemška kanclerka Angela) Merkel in (francoski predsednik Nicolas) Sarkozy sta pa spaki", zapisanimi v grščini in angleščini.
Sicer pa so se včeraj po številnih evropskih mestih odvijali protesti v znak podpore grškemu narodu. London, Bruselj, Pariz, Amsterdam, Barcelona ... Ljudje pravijo, da finančne institucije žrejo grški narod, ki ni kriv za krizo, prav tako pa bo moral vračati dolgove za posojila, ki jih ne želijo.
Kaj pravijo na političnem parketu?
Najnovejše demonstracije so sicer potekale le teden za zadnjimi nasilnimi protesti, ki jih je sprožil paket varčevalnih ukrepov, ki ga je odobril parlament in je bil eden od pogojev, pod katerimi lahko Grčija dobi drugi paket mednarodne pomoči. Slednjega nujno potrebuje za ohranitev plačilne sposobnosti, saj ji marca v plačilo zapade 14,4 milijarde evrov.
V zameno za drugi paket mednarodne pomoči mora Grčija sicer izpolniti tri pogoje, med njimi sprejetje varčevalnih ukrepov v vrednosti 3,2 milijarde evrov in varčevalnega paketa v vrednosti 325 milijonov evrov. Potem ko je grška vlada v soboto sprejela slednjega, sta prva dva pogoja izpolnjena.
A poleg tega zahtevajo članice držav evrskega območja "trdna politična zagotovila" vladajočih strank v Grčiji, da bodo uresničevale zaveze, dane mednarodnim upnikom.
Ministri za finance držav z evrom bodo drugi paket pomoči za Grčijo predvidoma uskladili v ponedeljek. V okviru slednjega bodo Grčiji predvidoma odpisali 100 milijard evrov dolgov in odobrili posojilo v višini 130 milijard evrov.
Še v petek so bili po telefonskem pogovoru tako Merklova kot grški premier Lucas Papademos in italijanski premier Mario Monti "prepričani, da lahko EU doseže dogovor glede Grčije".
Maja 2010 je Grčija sicer dobila prvi paket mednarodne pomoči v vrednosti 110 milijard evrov, a ta ni preprečil poglabljanja njene gospodarske krize, ki je po Montijevih besedah rezultat "popolnega kataloga najslabših političnih praks".
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.