Haaško sodišče je hrvaškega generala Anteja Gotovino zaradi nasilja nad hrvaškimi Srbi obsodilo na 24 let zapora. Obsojen je bil zaradi pregona, deportacij, kraje javne in zasebne lastnine, ubojev, nečloveških dejanj in kršenja vojnih običajev. Generala Mladena Markača je sodišče obsodilo na 18 let zapora, generala Ivana Čermaka pa je oprostilo in zanj odredilo takojšnjo izpustitev. Čermak je le nekaj ur kasneje z vladnim letalom že prispel v Zagreb, kjer ga je sprejela Jadranka Kosor.
Skupni zločinski podvig
Predsedujoči sodnik Alphond Orie je povedal, da je sodni svet na temelju dokazov ugotovil, da so se v spopadih na območju Hrvaške zgodili tudi zločini, za katere so odgovorni pripadniki hrvaške vojske. Takratni predsednik Franjo Tuđman, ki je bil politični in vojaški voditelj v tem času, je želel Kninsko krajino poseliti s Hrvati. Pri uresničevanju tega cilja so mu, kot ugotavlja sodišče, pomagali najožji vojaški sodelavci.
Sodišče je ocenilo, da je Gotovina "s svojimi postopki znatno prispeval k skupnemu zločinskem podvigu". Dodali so, da je poveljeval vsem enotam na območju Splita, vključno s Kninom, ter da je bil nadrejen tudi vojaški policiji. Sklenili so, da je Gotovina zahteval "kaznive" napade na Knin, Gračac, Benkovac in Obrovac. Med operacijo po ugotovitvah tričlanskega sodnega senata Gotovina ni preprečil ali kaznoval kaznivih dejanj, ki so jih njegove enote zagrešile nad srbskimi prebivalci Kninske krajine. Med drugim naj bi bili odgovorni za umore, deportacije in kraje. Senat je tudi ugotovil, da je Gotovina menil, da so taka dejanja za doseganje višjega cilja dovoljena.
Tudi Markač je obsojen zaradi skupnega zločinskega podviga ter ker je nadziral posebne policijske enote in zahteval topniški napad na Gračac. Njega so prav tako obsodili zaradi tega, ker ni storil ničesar, da bi razkril storilce vojnih zločinov med pripadniki enot, ki jim je poveljeval, niti jim ni preprečil zločinov.
Haaško tožilstvo je sicer za 55-letnega Gotovino zahtevalo 27 let zapora, za 55-letnega Markača 23 in za 61-letnega Čermaka 17 let. Gotovina je bil v priporu od leta 2005, ko so ga prijeli v Španiji, Markač in Čermak pa sta se sodišču prostovoljno predala že leto prej. Čas, ki sta ga obsojenca med sojenjem preživela v priporu, se jima bo odštel od prisojene kazni.
Odločitev čakali tudi poslanci
Hrvaška vlada in tudi drugi politiki so pričakovali oprostilno sodbo. Tudi katoliška Cerkev na Hrvaškem je povabila vernike k molitvi za pravično razsodbo trem generalom. Odločitev sodišča so težko pričakovali hrvaški poslanci, ki so danes redno petkovo popoldansko glasovanje opravili že v dopoldanskih urah. Opozicijski poslanci menijo, da koalicija s tem beži pred besom vojnih veteranov, ki so odločitev spremljali v središču Zagreba.
Odločitev sodišča je na stotine ljudi, predvsem vojnih veteranov, spremljalo na velikih zaslonih v središču Zagreba. Preberite, kako so sprejeli razsodbo.
Predsedujoči sodnik znan po strogih kaznih
Odločitev tričlanskega sodnega senata je prebral predsedujoči Orie. Nizozemski sodnik je znan po izreku precej visokih kaznih. Vojaškega vodjo bosanskih Srbov Momčila Krajišnika je obsodil na 27 let zapora, kazen pa je nato prizivno sodišče znižalo na 20 let. Prav na 20 let je obsodil generala bosanskih Srbov Stanislava Galića, obtoženega zaradi mučenja civilistov med obleganjem Sarajeva. Prizivno sodišče je po pritožbi tožilstva to kazen spremenilo v dosmrtno.
Zanimivo je Orie razsodil v primeru hrvaškega Srba Milana Babića. Ta je priznal zločine na hrvaškem ozemlju in je o njih pričal tudi na sojenju proti nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, a mu nizozemski sodnik ni prizanašal. Takrat je nekdanja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte zanj zahtevala 11-letno kazen, Orie pa ga je obsodil na 13 let zapora.
Odločitev bo vplivala tudi na volitve
Še pred izrekom razsodbe je nemška agencija dpa zapisala, da bo razsodba sodišča vplivala tudi na približujoče se parlamentarne volitve na Hrvaškem. Premierka Jadranka Kosor in hkrati tudi predsednica največje vladajoče stranke HDZ je bila pred razsodbo, kot je sama tudi javno dejala, prepričana, da bo sodba oprostilna.
Ker pa se to ni zgodilo, bo njena stranka verjetno izpostavljena javnim napadom, napoveduje dpa. Leta 2005 je njena stranka, takrat jo je sicer vodil še Ivo Sanader, ki je trenutno priprt v Avstriji, pomagala pri prijetju Gotovine v Španiji in si tako odprla pot v Evropsko unijo.
KOMENTARJI (614)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.