Omenjena šola je bila ena od 20 iz prav toliko držav članic Evropske unije, ki so sodelovale v projektu, imenovanem Euroscola (Evrošola), pri katerem se mladi iz vse Evrope srečajo, spoznavajo ter izmenjajo mnenja glede tem, povezanih z Evropsko unijo, obenem pa na lastni koži preizkusijo, kako poteka delovanje in odločanje v Evropskem parlamentu.
Obisk enega od sedežev evropskega parlamenta (eden je v Bruslju, sekretariat pa ima svoje mesto v Luksemburgu) so si prislužili kot drugouvrščeni na regionalni simulaciji Evropskega parlamenta za Gimnazijo Jesenice (dijaki te šole potujejo v Strasbourg prihodnji mesec).
V prometni nesreči jo je skupil le avtobus
24 učencev se je s tremi spremljevalnimi učiteljicami in knjižničarko z gorenjskega konca 11. februarja najprej odpravilo proti Bruslju, kjer so nameravali obiskati parlament. Na poti so imeli obilico smole, saj se je v bližini nemškega Augsburga v zadek njihovega avtobusa zaletel pijan voznik. Čeprav je bil avtobus kar pošteno poškodovan – odpeljati ga je morala vlečna služba, še toliko bolj pa avtomobil, pa na srečo ni bilo poškodovanih.
Zaradi nesreče so bili učenci primorani prenočiti v Nemčiji, zjutraj pa je iz Slovenije že prispel nadomestni avtobus in jih odpeljal proti belgijski prestolnici, kamor so prispeli v poznih večernih urah. Obisk parlamenta in s tem povezanih dejavnosti je zato odpadel.
Naslednji dan je sledila pot v Strasbourg, francosko mesto tik ob meji z Nemčijo, še prej pa so se ustavili v Waterlooju, kjer je potekala znamenita bitka med Napoleonovo vojsko in združenimi silami Prusije in Velike Britanije. 13. februarja zvečer so le prispeli v Strasbourg, kjer so bili naslednje jutro ob 8. zjutraj že v veliki parlamentarni stavbi Louise Weiss, ki je dobila ime po nekdanji francoski evropski poslanki, leži pa tik ob reki Aar.
V poslanske klopi osrednje parlamentarne dvorane, imenovane tudi hemicikel, je sedlo okrog 450 učencev. ''Danes imamo tukaj 20 šol. Ponavadi vsako šolo predstavlja 24 učencev in dva učitelja. Danes imamo tako tu okrog 500 ljudi,'' je pojasnila Cristina Sant'Anna iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta. Po uvodnih pozdravnih besedah in predstavitvi delovanja Evropskega parlamenta in Evropske unije s strani upravnega osebja parlamenta je sledila kratka predstavitev vseh šol, nato pa so učenci preizkusili način odločanja in preko elektronskega sistema izrazili svoje mnenje o pomembnejših evropskih temah (dobili so vprašanja, kot sta na primer: ''ali menite, da je enotna valuta evro dobra za EU?'' in ''ali bi morala EU igrati pomembnejšo vlogo v mednarodnih odnosih?'', glasovali pa so z ''da'', ''ne'' ali pa so se glasovanja vzdržali). ''Že v pripravah smo se pogovarjali o sami Evropski uniji, obdelovali smo teme, se pripravljali na razprave,'' je povedala učiteljica Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica Marija Podhraški.
Po kosilu je sledila igra Eurogame (Evroigra), kjer so se učenci in tudi učitelji v mešanih skupinah pomerili v znanju o evropskih tematikah, pozneje pa so se v manjših sejnih dvoranah udeležili ene od šestih razprav: 2013 – evropsko leto državljanstva, Evropska prihodnost, Okolje in obnovljivi viri energije, prosti pretok informacij in aktivno državljanstvo, Kmetijska politika, Migracije in integracije. Ob tem so imenovali tudi govorca in zapisnikarja.
''Na začetku smo imeli pogovor skupaj, da smo videli, kako vse skupaj poteka, potem pa smo se razdelili v skupine, kjer je bilo šest tem in vsaka skupina je pokrivala eno od njih. Zatem smo se spet zbrali v sejni sobi, kjer smo predstavili svoje teme in glasovali,'' je pojasnil dijak Sani Karič.
Učenci v vsaki delovni skupini so se sicer razdelili v multinacionalna moštva, v katerih so razpravljali in izmenjali mnenja glede prioritet v povezavi s temami, ki so jih predhodno pripravili v šolah. Kot nam je povedal dijak Alan Kavčič, so bile nekatere razprave kar burne: ''Bilo je zelo veliko prerekanja, kajti bilo je nekaj dominantnih ljudi, ki so na prvem mestu vedno poskušali izraziti svoje mnenje. Vmes se je že kar malo zaostrilo.''
Po koncu razprav je vsaka delovna skupina sprejela sporočilo, o katerem so pozneje mladi poslanci glasovali na plenarnem zasedanju. Po povzetku in predlogih je sledilo finale igre Eurogame, nato pa podelitev nagrad in diplom. Ko je v dvorani zadonela evropska himna, se je Evrošola uradno končala.
In kakšni so bili vtisi? ''Vse skupaj mi je bilo zelo všeč, sicer izven pričakovanj, kajti vsi smo imeli drugačno predstavo o tem,'' je povedala dijakinja Tanja Čulibrk. ''Res fenomenalna izkušnja, kaj naj rečem, veliko novih prijateljev,'' jo je dopolnil Karič, sošolka Leila Stević pa je dodala, da je bilo zelo zanimivo spoznavati nove ljudi in se z njimi pogovarjati v angleščini: ''Pričakovala sem, da bo bolj dolgočasno, kot je ponavadi na televiziji, ko gledamo politike.''
Če so bile izkušnje večinoma pozitivne, pa to ni veljalo za vprašanje, ali bi dijaki kdaj resnično opravljali delo evropskih poslancev. ''Mislim, da to ni zame, mogoče bi bila prevajalka ali pa kaj podobnega,'' je dejala Tanja Čulibrk. ''Ne predstavljam se sicer v tej vlogi, ampak ne bi bilo pa tudi napačno,'' je povedala Leila Stević, medtem ko bi Alan Kavčič takoj izkoristil to priložnost: ''Definitivno, meni je to super. Hodiš po Evropi, sediš in ne delaš ničesar – za dober denar.''
Projekt Evrošola je sicer nastal leta 1989 na pobudo Informacijske pisarne parlamenta v Strasbourgu. Prvih srečanj se je udeležilo med 17 in 18 srednjih šol iz 12 tedanjih držav članic. Pozneje z vstopom novih držav se je število povečalo na današnjih 20 šol na srečanje, od katerih vsaka prihaja iz druge države. Na leto je organiziranih 20 srečanj, kar pomeni, da v okviru Euroscole parlament letno obišče okrog 10.000 učencev. Od leta 2008 naprej sta dve srečanji organizirani v okviru t. i. EuroMedScole, ki se jih udeležijo sredozemske države.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.