V Hamburgu se bodo v petek in soboto sešli državni voditelji skupine G20. Srečanje bo potekalo v znamenju razhajanj med številnimi državami in ZDA zlasti glede podnebnih sprememb in trgovine. Ob robu bo potekal tudi niz visokih srečanj, med drugim se bosta prvič sestala ruski in ameriški predsednik Vladimir Putin in Donald Trump.
Evropski voditelji močno zavezani podnebnemu sporazumu
Razlike v stališčih držav glede nekaterih najbolj žgočih tem obetajo napeto srečanje. Razhajanja z ZDA so očitna in tega ne bi bilo pošteno prikrivati, je bila jasna tudi gostiteljica srečanja, nemška kanclerka Angela Merkel. Merklova se je minuli teden srečala z voditelji evropskih držav znotraj skupine, ki so izrazili močno zavezanost zaščiti podnebja. Prav to je Nemčija postavila v ospredje svojega predsedovanja skupini G20, medtem ko Trump namerava popeljati ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma.
EU namerava na vrhu G20 nastopiti proti protekcionizmu
V luči Trumpove tako imenovane politike 'Najprej Amerika' so evropski voditelji posvarili tudi pred protekcionizmom, zastopanje enakega stališča je potrdila tudi EU. Medtem ko je bil na dosedanjih vrhunskih srečanjih G20 podpis zaveze proti protekcionizmu rutina, je ta tokrat pod vprašajem. Vizija EU je namreč pravična globalizacija, je danes v Strasbourgu pojasnil podpredsednik komisije Frans Timmermans.
Da bodo stališča ZDA botrovala številnim občutljivim vprašanjem na vrhu, je v ponedeljek priznala tudi Merklova, ko je posvarila pred previsokimi pričakovanji in spomnila, da mora biti skupna končna izjava potrjena soglasno. Skupna stališča je po njenih besedah pričakovati le na področju boja proti terorizmu.
Prioriteta
Države članice sta pozvala, naj vrh G20 izkoristijo za promocijo uravnotežene in vzdržne gospodarske rasti, s čimer bi dosegli, da bi "globalna ekonomija delovala za vse". Tudi Tusk in Juncker sta se izrekla proti protekcionizmu ter izpostavila potrebo po svobodnem in pravičnem trgu.
Timmermans: Novih pogajanj o podnebnem sporazumu ne bo
Timmermans pa je dejal, da bo EU na vrhu prevzela nekaj vodilnih vlog. Na področju podnebnih sprememb se bo unija zavzela za uresničitev pariškega sporazuma. V EU namreč še vedno odmeva napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA izstopile iz sporazuma in se o njem na novo pogajale. Podpredsednik komisije je ob tem zagotovil, da za EU novih pogajanj o sporazumu ne bo.
Med globalnimi problemi je Timmermans izpostavil še migracije. "To je izziv, ki nas bo spremljal še nekaj časa, desetletja," je opozoril in pozval h globalni odgovornosti. Med prednostnimi nalogami je izpostavil razvojno pomoč prizadetim državam.
Je pa Timmermans okaral članice EU, da morajo biti solidarne in se držati svojih obljub. "Italije ne moremo pustiti same, vsak mora prispevati svoje," je dejal glede obremenjenosti Italije spričo velikega števila migrantov, ki prispejo na njeno obalo.
Na dnevnem redu tudi Severna Koreja in Sirija
Med ostalimi temami pa se države ne bodo mogle izogniti odnosom s Severno Korejo, potem ko je ta v torek izvedla poskusno izstrelitev medcelinske rakete. Na dnevnem redu bodo tudi Sirija ter napetosti v Južnokitajskem morju in med zalivskimi državami. Zaradi slednjih je svoj prihod na vrh odpovedal savdski kralj Salman bin Abdulaziz.
Trump z Merklovo v četrtek, v petek težko pričakovano srečanje s Putinom
Kljub številnim razlikam pa je Trump Merklovi v telefonskem pogovoru pred srečanjem obljubil, da ji bo pomagal "iz srečanja narediti uspeh". Dvojica se bo srečala že pred vrhom, najverjetneje v četrtek zvečer. Gre za njuno že tretje srečanje, odkar je Trump januarja stopil na čelo ZDA.
Srečanje bo le eno izmed mnogih, ki se bodo med voditelji odvili ob robu vrha G20. Trump se bo sestal še s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, v petek pa se bo zgodilo težko pričakovano prvo srečanje Trumpa z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom.
Med glavnimi temami srečanja voditeljev, ki sta doslej trikrat govorila po telefonu, naj bi bili konflikti v Siriji in Ukrajini ter terorizem.
Policija z vodnim topom nad protestnike
Sicer pa v času vrha v Hamburgu veljajo močno poostreni varnostni ukrepi. Za varnost bo skrbelo več kot 20.000 policistov. Že v dneh pred vrhom namreč potekajo številni protesti proti globalizaciji, ki so že vodili v konflikt med policijo in protestniki. Nekaj protestnikov na ulicah Hamburga je nemška policija v noči na četrtek razgnala z vodnim topom in solzivcem. Enega protestnika so pridržali, eden izmed mimoidočih, ki ni bil vpleten v proteste, pa je bil lažje poškodovan.
Policija je solzivec uporabila tudi v nedeljo, ko je odstranjevala šotore, ki si jih je približno 600 aktivistov postavilo na bregu reke Elbe. Nemške oblasti se bojijo izbruha nasilja, zlasti zaradi prisotnosti levičarskih skrajnežev. Za varnost bo v času vrha v mestu skrbelo približno 20.000 policistov, do začetka vrha pa v mestu na severu Nemčije pričakujejo več kot 100.000 protestnikov.
Miren prostest pod naslovom '1000 postav' se je na ulicah Hamburga odvil v sredo, prostest s sloganom 'G20: Dobrodošli v peklu' pa napovedujejo za jutri.
V Hamburgu se je kot znak protesta proti vrhu G20 v sredo začel tudi alternativni vrh, ki ga prireja več deset nevladnih organizacij in skupin civilne družbe. Tako imenovani globalni solidarnostni vrh naj bi se lotil vrste tem, od revščine, izkoriščanja, zatiranja in vojne do uničevanja narave, rasizma in homofobije.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.