FOTO: General Nkunda: heroj ali zver?

Ruandske oblasti so 22. januarja na ruandski strani meje z Demokratično republiko Kongo aretirale zloglasnega voditelja kongovskih upornikov, zaščitnika kongovskih Tutsijev, generala Laurenta Nkundo, medtem ko je ta poskušal uiti kongovsko-ruandski ofenzivi proti uporniškim skupinam. Aretacija je prišla nenapovedano, zlasti ker Ruanda velja za Nkundovo veliko zaveznico in sponzorja. Kot predvidevajo analitiki, je bila to cena, ki jo je moral Kigali plačati za pomoč Kinšase pri skupni akciji proti hutujskim upornikom.

Vzhodni del DR Kongo, ki je bil prizorišče najbolj krvavih, dolgotrajnih in zapletenih konfliktov, tako meddržavnih kot državljanskih, po drugi svetovni vojni in iz katerega ter v katerega se pretakajo praktično vse vojne na območju osrednje Afrike in širše, je tako ostal brez enega od najmočnejših uporniških voditeljev. Nkunda pri tamkajšnjih prebivalcih zbuja strahospoštovanje, je zaščitnik Tutsijev, velik sovražnik Hutujcev in voditelj, ki je nameraval zavzeti DR Kongo. Njegovi vojaki slovijo kot brutalne zveri, a nič hujše kot druge uporniške skupine v srcu črne celine. Je Nkunda zver ali heroj?

Laurent se je rodil v kmečki družini, študiral psihologijo in delal kot učitelj. Leta 2004 je ustanovil uporniško skupino Narodni kongres za obrambo ljudi (CNDP). S tem ko je CNDP nadziral vse večji del kongovskega ozemlja, se je izjemno krepila Nkundova moč in postal je eden od najpomembnejših akterjev v krvavih zgodbah osrednje Afrike. Vlado kongovskega predsednika Josepha Kabile je nazadnje razburil lani, ko bi mu skoraj uspelo zavzeti mesto Goma v Severnem Kivuju. Na koncu mu to ni uspelo, prebivalstvo tega območja pa je ponovno doživelo hudo humanitarno krizo.

Nkunda zase pravi, da je edini, ki lahko zaščiti etnično skupino Tutsijev, ki živi na kongovski strani ruandsko-kongovske meje. Za vzpostavljanje nadzora na z rudami, kot so koltan, diamanti in zlato, izjemno bogatem vzhodnem delu DR Kongo pa izkorišča prisotnost hutujskih upornikov in nesposobnost vlade v Kinšasi, da bi jih razorožila in vzpostavila red. S svojimi vojaki se pri širjenju nadzora pogosto zateka k brutalnim metodam, humanitarne organizacije pa mu očitajo plenjenje, množična posilstva, mučenja in pokole civilnega prebivalstva. Samo v zadnjih letih je to območje zaradi spopadov med kongovsko vojsko, Nkondovimi silami in hutujskimi milicami zapustilo milijon beguncev. Kongovska vlada je zaradi domnevnih vojnih zločinov leta 2005 za njim razpisala mednarodno tiralico.

Čeprav je bil mirovni sporazum, ki je uradno končal vojno v DR Kongo, podpisan leta 2002, se spopadi takrat niso končali. Kongovske vojne so od 90. let prejšnjega stoletja po nekaterih ocenah zahtevale že pet milijonov življenj. Sporazum iz leta 2002 je predvideval tudi razorožitev uporniških skupin in njihovo integracijo v državno vojsko, a Nkunda na to ni pristal. Njegovi vojaki, bilo naj bi jih okoli pet tisoč, a so zelo dobro opremljeni in usposobljeni, so ostali na položajih v okolici Gome. Goma pa je kraj, ki je za krhek mir v državi ključnega pomena, ne nazadnje je prav vstaja v Gomi spodnesla tudi zloglasnega avtokrata Mobutuja Seseja Seka.

Združeni narodi, ki imajo v DR Kongo svojo največjo, 17.000 mož veliko mirovno misijo, niso nikoli niti poskušali zaustaviti Nkunde, saj naj bi bilo razoroževanje njegovih privržencev prenevarno. Čeprav sam trdi, da ščiti Tutsije, po genocidu v Ruandi, v katerem so Hutujci leta 1994 pobili okoli 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev, pa mu nasprotniki očitajo, da hlepi zgolj po moči in naravnih bogastvih.

40-letni psiholog Nkunda tudi dandanes daje, predvsem po zaslugi znamenitih očal, videz intelektualca. Rad se razglaša za kmeta, saj ima njegova družina veliko kmetijo na območju Masisi severno od Gome, kjer pridelujejo predvsem sir iz kravjega mleka. Poročeni oče štirih otrok pa je kljub temu predvsem vojak in vojskovodja. Boril se je že tako na strani Tutsijev v Ruandi kot v DR Kongo, v vojnah v obeh državah pa si je pridobil visoke vojaške čine.

Zdi se, da je njegov čas minil. Ruanda je dvakrat napadla DR Kongo, ker naj bi hotela zaustaviti hutujske napade na svoje ozemlje. Vendar sta vladi v Kinšasi in Kigaliju dosegli sporazum o skupnem boju proti uporniškim skupinam ter združili vojaške moči. Tako Ruanda Nkunde več ne potrebuje.

Vendar stari rek pravi: Nobeno zavezništvo v osrednji Afriki ne traja dlje kot tri dni. In kaj to prinaša tamkajšnjim prebivalcem, ki leto za letom doživljajo nepredstavljive grozote?

DR Kongo in Ruanda sta se odločili udariti po upornikih, a kaj, ko tega območja nihče ni nikoli mogel dolgo nadzirati, zlasti kongovske državne sile so daleč od popolnih. Prav tako je le vprašanje časa, kdaj se bodo ustvarile nove uporniške skupine in predvsem, kdo bo želel naslediti Nkundo na njegovem položaju. Spopadi in ubijanja se v zadnjih nekaj dneh ponovno razpihujejo, prebivalci se bojijo novega trpljenja, humanitarne organizacije pa napovedujejo nove reke beguncev.

Ključni igralec Nkunda je v rokah ruandskih oblasti, nihče ne ve točno, kje ga zadržujejo. DR Kongo zahteva izročitev, ker naj bi mu sodili v domovini. Analitiki pa dvomijo o izročitvi. Ni še namreč gotovo, da ga Ruanda ne bo prav kmalu spet potrebovala.