V Grčiji na ulicah bučno praznujejo nasprotniki pogojev posojilodajalcev, ki so zmagali na zgodovinskem referendumu. Še posebej velika je bila zmaga v volilnem okraju Chania na Kreti, kjer so nasprotniki zbrali kar 72,5 odstotka glasov, skupaj pa je podpora glasu proti na otoku znašala 68,04 odstotka.
Nekoliko manj veselja bo na obrazih Grkov najbrž jutri, ko banke še vedno ne bodo odprle vrat, omejitev dvigovanja denarja na bankomatih pa ostaja, čeprav ti ponekod izplačujejo le še 50 evrov, saj je zmanjkalo bankovcev za 20 evrov. Premier Aleksis Cipras sicer od ECB pričakuje, da bo grškim bankam čim prej poslala nov paket gotovine.
Ciprasovi podporniki pravijo, da verjamejo, da mu bo uspelo izpogajati boljše pogoje. Še posebej nanj računajo mladi, ki jih je kriza močno prizadela. Kako zelo so prepričani, da jim Cipras lahko prinese odrešitev, kažejo rezultati glasovanja. Če je proti pogojem posojilodajalcev glasovalo 37 odstotkov starejših, je bilo med mladimi nasprotnikov kar 67 odstotkov.
Medtem je finančno ministrstvo Grke obvestilo, da kapitalske kontrole ostajajo, tudi ko bodo banke odprle vrata pa ne bodo smeli sami dostopati do sefov, da iz bank ne bi odnašali denarja in ga spravljali v tujini.
Medtem ko je grška vlada prepričana, da ji daje rezultat referenduma vso legitimnost za pogajanja o omejitvi varčevalnih ukrepov in da je rezultat pravkar močno izboljšal položaj Grčije za pogajalsko mizo, je iz drugih virov slišati manj optimistične napovedi.
Ministri evroobmočja za jutri sicer niso sklicali sestanka, pravijo, da "ne vedo, o čem bi pravzaprav sploh lahko govorili", se bosta pa srečala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande.
Druga priložnost le, če bodo predlogi resni
Kako se bodo pogajanja nadaljevala, ni povsem jasno. Finančni analitik Wolf Piccoli pa predvideva, da bodo posojilodajalci ostali pri svojem, Grčiji pa pripisuje 75-odstotno verjetnost, da bo zapustila evroobmočje. Prav tako dvomi, da bo Grčija v aktualni situaciji od ECB dobila svež denar.
Vodja najmočnejše, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je ocenil, da je Grčija sedaj v zelo težkem položaju, ter poudaril, da EPP stoji ob strani Grkom - v ali zunaj območja evra, pri čemer je omenil možnost humanitarne pomoči državi. Grčija je po njegovih besedah odločila, zdaj se je treba mirno pogovarjati o nadaljnjih korakih, ne lahkih ne hitrih rešitev ni.
Za nemško televizijo ARD pa je Weber dejal še, da je "ne" slabo znamenje za Evropo in Grčijo, ter okrcal grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa, češ da je posojilodajalce označil za teroriste, nato pa izrazil željo po nadaljevanju pogajanj.
Iz druge največje skupine, evropskih socialdemokratov (S&D), prihaja poziv k nadaljnjim pogajanjem z Grčijo. "Spoštujemo voljo Grkov. Zdaj pa napravimo konec sebičnosti in začnimo pogajanja na podlagi solidarnosti," je sporočil njihov vodja Gianni Pittella.
Vodja tretje največje skupine, Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Syed Kamall je ocenil, da so pred Grki mračni trenutki, in izrazil upanje, da jih EU ne bo kaznovala za demokratično izbiro.
Vodja evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je poudaril, da grški "ne" ni konec sveta. "Zdaj naj Cipras pisno predlaga resen sveženj reform. Če bo to storil, bi mu voditelji EU morali dati drugo možnost," je tvitnil.
Estonski premier Taavi Roivas mu je na to po Twitterju odgovoril, da resnično občuduje njegov optimizem, a da je realnost žal daleč od konstruktivnih predlogov Ciprasa. "Komunizem ne deluje," je še poudaril.
V Alde sicer Ciprasa pozivajo, naj v Evropskem parlamentu predstavnikom vseh evropskih državljanov pojasni svoje predloge za Grčijo.
V skupini Zelenih menijo, da so se Grki danes zoperstavili svežnju zategovanja pasu. "Upam, da se bo Evropa naučila lekcije. Končno potrebujemo pošten dogovor za Grčijo," je tvitnila evropska poslanka Ska Keller.
"Grki so žrtve populističnih politikov"
Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je prek Twitterja sporočil, da bo zdaj nujno najti rešitev. "Vendar iz grškega labirinta ne bomo izšli s šibko Evropo, v kateri ne bo rasti," je zapisal. Italijanski premier Matteo Renzi je sicer za ponedeljek zjutraj že sklical sestanek z ministrom za gospodarstvo Pierom Carlom Padoanom, s katerim bosta govorila o posledicah grškega referenduma.
O posledicah grškega referenduma bo razpravljala tudi španska vlada.
Poljska premierka Ewa Kopacz pričakuje, da bo Grčija zapustila območje evra. Kot je dejala, Grki niso bili pripravljeni iti po težki poti reform, krivdo za to pa po njenem prepričanju nosi tudi vlada v Atenah. "Grki so žrtev populističnih politikov," je dejala konservativna političarka.
Avstrijski kancler Werner Faymann pa je prepričan, da je zdaj na grški vladi, da predstavi predloge, kako naprej.
Da je Grčija naredila korak na poti do izstopa iz območja evra, je menil tudi namestnik ruskega ministra za gospodarstvo Aleksej Lihačev. Dodal je, da bi bil grški odhod neke vrste šok terapija za EU. Ruski predstavnik je še izrazil pričakovanje, da bo evro padel, vendar ne katastrofalno.
Vodja španskega gibanja Podemos Pablo Iglesias, ki je v soboto Grke pozval, naj glasujejo proti, pa je pozdravil, kot se je izrazil, zmago demokracije v Grčiji.
Oglasila pa se je tudi vodja skrajne francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen. Za je dejala, da ne pomeni začetek novega pristopa: "Evropske države bi morale ta dogodek vzeti kot iztočnico za debato, priznati, da je bila skupna valuta spodrsljaj, varčevanje pa tudi. S tem bi se vrnili k realni rasti, zaposlovanju in zmanjšanju zadolženosti."
"Težave na obzorju"
Rezultat odmeva tudi v slovenski politiki. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je ocenil, da se bo politična kriza v Grčiji zaostrila, razen, če pride do dogovora z EU. A sam ne verjame, da bo do dogovora prišlo, ker bo zaveza z referendumsko odločitvijo proti varčevalnim ukrepom po njegovih navedbah še bolj zavezujoča za predsednika grške vlade Aleksisa Ciprasa.
Po Erjavčevih ocenah bo slej ko prej v Grčiji prišlo do predčasnih volitev. Na EU pa po njegovem mnenju referendumski rezultat v Grčiji ne vpliva.
Predsednik SD Dejan Židan pravi, da je pri nadaljnjem razvoju dogodkov treba poiskati kompromisno rešitev, ki bo zagotovila celovitost evrskega območja in gospodarsko obnovo države.
Referendum je po njegovih navedbah osnovna demokratična pravica in se ji ne sme nasprotovati. So pa dogajanja pred njim "prizadela grške ljudi, zaostrila gospodarsko krizo v Grčiji in izpostavila celotno EU geopolitičnim ter finančnim tveganjem," je ocenil Židan.
Predsednik SDS Janez Janša je v prvem odzivu na rezultate glasovanja Grkov na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Tragično". Pozneje je dodal, "če ne bo več tujega denarja, ne bo več socializma in kmalu ne bo več Sirize."
Podpredsednik NSi Jožef Horvat je spomnil, da je referendum najvišja oblika demokracije in je treba njegov rezultat spoštovati. Obenem pa je menil, da je treba "žogico v dobrobit obeh strani umiriti".
Predsednica ZaAB Alenka Bratušek pa je ocenila, da rezultati grškemu narodu ne prinašajo pozitivnih obetov za prihodnost. "Zagotovo si ne zaslužijo, da za 60 evrov več ur stojijo v vrsti pred bankomatom, ne zaslužijo si, da ne vedo, ali bodo lahko dvignili denar za plačilo zdravil, ne zaslužijo si, da ne morejo preživeti z zasluženo pokojnino ali celo umirajo na ulici, ko čakajo, da jo bodo lahko dvignili," je navedla Bratuškova. Trenutna grška vlada je po mnenju Bratuškove s preteklim ravnanjem pokazala, da takšnih razmer ni sposobna spremeniti in poskrbeti za svoje državljane. "Prepričani smo, da jih vlada pelje še v večji kaos in jim ne zavidamo jutra, v katerega se bodo zbudili po referendumski noči," je še prepričana predsednica ZaAB.
Mesec referendum vidi kot potrditev politike Sirize
Grška Siriza je po mnenju vodje ZL Luke Mesca danes prejela jasno potrditev, da so njene politike pravilne in si Grki želijo nadaljevanja borbe proti varčevanju in diktaturi finančnih trgov ter borbe za novo Evropo. Grški "ne" je priložnost za vse nas, da se osvobodimo, je dejal Mesec, ki ocenjuje, da je zmagal koncept demokratične Evrope.
Poudaril je, da Siriza ni protievropska, ampak si je vedno prizadevala za prenovo EU na novih demokratičnih temeljih. "Sirizina vlada je na referendumu ponovno dobila mandat, da s tem prizadevanjem nadaljuje," je dejal vodja poslancev ZL, ki je optimističen tudi glede "druge strani".
Glede na to, da je s strani Mednarodnega denarnega sklada prišlo do "otoplitve", se po mnenju Mesca odpira prostor za nova pogajanja za rešitev krize v Grčiji in v celotni evropski periferiji.
KOMENTARJI (365)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.