FOTO: 'Pot nazaj je pot v barbarstvo'

V  Sloveniji in po svetu danes obeležujemo obletnico 60-letnice Splošne deklaracije človekovih pravic. Na današnji dan bo na sedežu OZN v New Yorku potekalo slovesno zasedanje, ko bodo med drugim podelili nagrado ZN na področju človekovih pravic. Prav tako bo mednarodna slovesnost v Parizu.

Utrjuje se prepričanje, da se je na račun varnosti treba odpovedati delu svobode. Toda ne sprejemamo trgovanja med svobodo in varnostjo, je v DZ ob odprtju razstave Najprej otroci! ter 60. obletnici sprejetja deklaracije človekovih pravic dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Podpisal je tudi elektronsko peticijo SE proti telesnemu kaznovanju otrok. "Toda ne sprejemamo trgovanja med svobodo in varnostjo, saj je rezultat trgovine lahko samo to, da če izgubimo svobodo, tudi za varnost nihče ne bo mogel jamčiti,“ je dejal Gantar.

Po njegovih besedah smo danes priča številnim kršenjem človekovih pravic, ki zajemajo širši krog ljudi. "Porast negotovosti v globalnem svetu krepi občutek strahu. Mnoge informacijske tehnologije prinašajo večje možnosti za svobodo in povezovanje, hkrati pa tudi večje možnosti za poseganje v svobodo posameznikov in njihovo intimnost. V luči človekovih pravic je še posebej izostreno razmerje med svobodo in varnostjo," je poudaril Gantar in pri tem navedel teroristične napade v ZDA leta 2001.

Prireditve po državi

Dan v Sloveniji zazanamujejo različne prireditve. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik bo na tradicionalnem sprejemu ob dnevu človekovih pravic sprejela najvišje predstavnike države in predstavnike civilne družbe.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je izpostavila predvsem potrebo po sprejetju družinskega zakonika, ki bo po njenih besedah pomemben mejnik v kampanji in prizadevanjih za zmanjševanje in prepoved telesnega kaznovanja otrok. "Bojim pa se, da ta mejnik ne bo zadnji, ampak jih bo še veliko," je dodala varuhinja.

Otrokom bo po njenih besedah treba zagotoviti, da bo njihov glas jasen in slišan. Kot je pojasnila, bo verjetno kmalu pripravljen tudi predlog zakona o zagovornikih otrok, da "bomo otrokove pravice varovali tudi s pomočjo posameznih zagovornikov kot neodvisne ustanove". "Vesela sem, da ste danes posvetili pozornost otrokovim pravicam. Želim si le, da to ne bi bilo samo danes," je sklenila Čebašek Travnikova.

Elektronsko peticijo Sveta Evrope (SE) proti telesnemu kaznovanju otrok, ki poteka v okviru kampanje Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo, so podpisali tudi predsednik države Danilo Türk, varuhinja človekovih pravic ter še nekateri drugo gostje.

Neobčutljivost za človekove pravice

Že dopoldne se je v organizaciji varuha človekovih pravic na ljubljanski pravni fakulteti začela strokovna konferenca, s katero so se spomnili še 15-letnice sprejetja zakona o varuhu človekovih pravic. Udeležence celodnevne konference je uvodoma nagovoril predsednik republike Danilo Türk. "Deklaracija je postala mejnik. Pot nazaj je pot v barbarstvo, pot naprej pa pot v smeri pravične, socialne in bogatejše družbe," je dejal Türk.

Terorizem je treba preprečevati in kolikor je mogoče zatreti. Vprašanje pa je, kako. Tudi dejanja proti terorizmu prinašajo nevarnosti," je dejal Türk. 

Posredni negativni učinki boja proti terorizmu so po mnenju predsednika vidni tudi drugje. "Razrašča se splošna neobčutljivost za človekove pravice, in družbena sprejemljivost represije – vse v imenu varnosti. Krepi se represivna zakonodaja in širijo se represivne prakse," je dejal Türk in dodal, da se širi nestrpnost in nevarnost rasne diskriminacije zlasti v razmerju do priseljenske skupnosti nekaterih etničnih manjšin.

Upanje za človeštvo

Generalni sekretar Ban Ki Mun je ob obletnici poudaril, da deklaracijo o človekovih pravicah potrebujemo tako danes kot tudi leta 1948. "Izzivi, s katerimi se soočamo danes, so podobni izzivom, s katerimi so se morali soočiti pisci deklaracije,“ je dejal in poudaril, da svet pretresa "globalna finančna kriza in pomanjkanje hrane, poleg tega pa je v premnogih državah prisotno politično zatiranje“. Države, ki so jim prihranjeni negativni učinki revščine in nestabilnosti, je Mun pozval, naj ne zatisnejo oči pred pravim zatiranjem in zlorabami.

Visoki komisar UN za človekove pravice Navanethem Pillay je že pred dnevi pohvalil namero novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obamo, da bodo zaprli zloglasni zapor Guantanamo Bay, kjer zadržujejo domnevne teroriste, ki naj bi sodelovali pri napadu na WTC leta 2001. Za uspeh v boju za človekove pravice je potrebna zavezanost resnici, kjer se ne sme dopuščati dvojnih standardov ali njihove selektivne uporabe, je še poudaril komisar.

Nekdanja visoka komisarka za človekove pravice Mary Robinson je poudarila, da je deklaracija "najpomembnejši globalni dokument o človekovem dostojanstvu in pravicah vseh ljudi. Navdihnil je milijone ljudi, da se borijo za svobodo in pravico v zadnjih šestih desetletjih. Predstavlja svetilnik upanja za ljudi po vsem svetu.“ Omenila je še, da je na področju človekovih pravic treba še veliko storiti. Med perečimi problemi pa so nasilje v družini, zatiranje žensk, poleg tega pa več kot milijarda ljudi na dan ne dobi ustrezne količine vode in hrane.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg ob jubileju poudarja, da nihče ni popoln in da tudi v Evropi ni razloga, da bi se lahko zadovoljili z že doseženim. "Vsi si moramo prizadevati za napredek, za popolno uveljavljanje človekovih pravic. Standardi so z našim razvojem in novimi sredstvi, ki so nam v družbi na voljo, seveda vedno strožji. Toda mislim, da nihče ni naredil vsega, kar bi lahko. Za človekove pravice se je nenehno treba boriti in verjetno bo vedno tako," opozarja Hammarberg.

Splošno deklaracijo človekovih pravic je Generalna skupščina ZN sprejela 10. decembra 1948 v Parizu. Kot je zapisano na spletnih straneh ZN, je deklaracija prva univerzalna izjava o temeljnih, neodtujljivih človekovih pravicah za vse ljudi in vse narode. Z njo pa je bil postavljen temelj normativni ureditvi področja človekovih pravic na mednarodni ravni.