FOTO: 'Če se to zgodi pri nas, pozabimo na turizem'

Naftni madež v Mehiškem zalivu se še naprej širi proti ameriškim obalam. Večina naftnega madeža se nahaja še vedno nekaj milj stran od obale Lousiane. Nafta ima že uničujoč vpliv na tamkajšnjo ribiško industrijo, okoljevarstveniki pa svarijo, da bo uničenje še večje, če madež doseže kopno. Oblasti so v nedeljo izdale prepoved ribarjenja v najbolj prizadetih obalnih vodah. Na tisoče ribičev se sedaj boji za svoj obstoj.

Predstavnik Nacionalnega centra za oceanografijo v mestu Southampton Simon Coxall je poudaril, da to območje ni pomebno samo za ribiče, ampak je naravni rezervat za mnoge živali, potencialna škoda, ki jo lahko povzroči madež, pa je ogromna.

Strokovnjaki poudarjajo, da bi se obalna mesta in Louisona morala osredotočiti predvsem na to, da naftni madež ne doseže obale. To območje je bogato z različnimi vrstami ptic. Po mnenju strokovnjakinje Melanie Driscoll čas ne bi mogel biti slabši, saj se ptice parijo in gradijo gnezda na območjih, kjer se bliža naftni madež. Poudarja še, da upajo na najboljše, vendar se pripravljajo na najhujhše, tudi na pravo katastrofo za ptice in druge živalske vrste na tem območju.

Škoda za turizem

Med ogroženimi vrstami so tudi aligatorji in pa tuna ter škampi, ki dajejo ribičem dodaten zaslužek, ogrožen pa je tudi turizem na tem območju. “Imam več kot 3 milijone dolarjev vredne ladje, ki so zasidrane. Kaj na storim z njimi?" je dejal kapitan ladje Louis Skrmetta. V kraju Gulfport poudarjajo, da so v zadnjih nekaj letih v pristanišče in v okolico vložili 30 milijonov dolarjev, v ostale stavbe pa pol milijarde dolarjev, ekološke katastrofa pa bi vse lahko uničila.

To je ena izmed največjih ekoloških katastrof na tem območju, poudarja profesor na univerzi Richmond Joel Eisen. Spomnil je, da ne smemo pozabiti, da je pred petimi leti na tem delu ZDA pustošil orkan Katrina. To izlitje pa bi bilo eno izmed najhujših, celo večje od katastrofe leta 1989, ko je iz tankerja Exxon Valdez izteklo 270.000 sodčkov nafte.

Evropa se boji takšnih katastrof

Predstavnik Morske biološke postaje Piran Vlado Malačič je za 24ur.com komentiral preventivne ukrepe pri zajezitvi naftnega madeža. Poudaril je, da se Evropa boji tovrstnih ekoloških katastrof, ki smo jih že doživeli. Dejal je, da posebni radarski sistemi v okviru agencije SAR spremljajo po Evropi in svetu izlitja nafte, poleg tega pa spremljajo tudi gibanje naftnega madeža.

Pri preprečevanju širjenja naftnega madeža je več metod, ena izmed njih je tudi uporaba kemičnih disperzivnih sredstev in pa postavitev baraž – plovcev iz blaga ali gume, ki so napolnjeni z zrakom ali stiroporom in naj bi preprečili širjenje madeža. Pri baraži je treba upoštevati, da lahko zaustavi le tanke madeže, ki niso globinski. Kemična disperzivna sredstva vsebujejo mikroorganizme, ki naj bi razgradili naftni madež.

Malačič poudarja, da so poleg mikroorganizmov prisotne tudi različne kemične spojine, ki so strupene in se sproščajo v okolje. Vendar pa je po njegovem mnenju škoda, ki jo povzroči naftni madež, večja od kemičnih disperzivnih sredstev.
Omenil je še, da če bi se v Tržaškem zalivu poškodoval samo en prekat v 100-tonskem tankerju, bi prišlo do prave okoljske katastrofe. “Če pride do take nesreče, lahko za deset let pozabimo na Tržaški zaliv. Turizem lahko odpišemo. Na to je treba biti pozoren," še dodaja.

Opozarja, da je prevoz plina varnejši, noben tovrsten tanker pa še ni imel nesreče. Problem je, da se v Tržaškem zalivu povečuje pomorski promet. Naftni madež, ki na videz zgolj plava na površini morja, lahko sega tudi deset ali več metrov v globino, prenašajo ga pa tudi različni vetrovi. Pri nas je predvsem problematična burja, saj takrat največkrat pride do nesreč.

Vsak dan izteče tisoče litrov nafte

S ploščadi, ki je po eksploziji 22. aprila potonila, vsak dan izteče v morje neznana količina surove nafte; po nekaterih ocenah naj bi šlo za najmanj 800.000 litrov. Ker je bilo na območju tri dni zelo slabo vreme z neurji, posebne ladje za čiščenje naftnih madežev niso mogle izpluti iz pristanišč, da bi omejile širjenje madeža, ki se razteza na okoli 9000 kvadratnih kilometrih. Jugovzhodnik vse od ponedeljka odnaša madež proti turističnim obalam Floride.

Predstavnik podjetja British Petroleum (BP) Tony Hayward je sporočil, da je podjetje absolutno odgovorno za čiščenje naftnega madeža. Prav tako se pripravljajo na najhujši možen scenarij, ko bi naftni madež morali zadrževati še dva ali tri mesece.

Predsednik podjetja BP v ZDA Lamar McKay je dejal, da je katastrofo najverjetneje sprožil en sam gradbeni del na ploščadi. Pri tem je svojo družbo branil pred kritikami. Dejal je, da podjetje gradi posebno kupolo oziroma kontejner, ki naj bi zajezil širjenje naftnega madeža. Uporabili bi jo lahko šele čez šest ali osem dni. Kupolo naj bi poveznili na vrtino, iz katere izteka nafta. Delavci podjetja prav tako poskušajo očistiti območje, ki ga je že zajel madež.

Ploščad BP je po požaru in eksploziji 22. aprila potonila. Štiri ameriške zvezne države so zaradi madeža razglasile izredne razmere.

Katastrofa v Mehiškem zalivu pa seveda ni prva te vrste in zaenkrat (še) ne spada niti med deset najhujših v zgodovini. Preverite, katera razlitja nafte so bila doslej največja, kakšno škodo so povzročila in koliko stane čiščenje naftnega madeža.