FOTO: Hrvaška vse bolj priljubljena tarča prebežnikov iz Afrike in Azije

Pripadniki hrvaške obalne straže so včeraj pozno zvečer v pristanišče Gruž v Dubrovniku pripeljali jadrnico s 66 prebežniki iz Somalije, Egipta, Sirije in Afganistana. 15-metrska jadrnica Maria drink je namreč južno od otoka Mljet poklicala na pomoč. Imigranti so bili namenjeni v Italijo. Sprva so sicer mislili, da je na jadrnici 65 potnikov, a so nato ugotovili, da jih je 66.

V pristanišču, kjer so postavili šotore, so jih pričakali policisti in ekipa nujne medicinske pomoči. Zdravniki so prebežnike pregledali, pristojni pa so jih zaslišali in preverili njihovo identiteto. 

V slabem stanju sta bila dva Afganistanca, stara 14 in 15 let, ki sta se pritoževala nad bolečinami v trebuhu. Enega so sprejeli na zdravljenje. Nihče od prebežnikov sicer ni starejši od 30 let.

Kot je dejal vodja ekipe za zaščito in reševanje in podžupan Frano Skokadić, so vsi prebežniki zelo mirni, prestrašeni in redkobesedni. Njihovo zdravstveno stanje je sicer stabilno, so pa izčrpani in dehidrirani.

Skokadić je še dejal, da bodo na Hrvaškem ostali dva do tri dni. "Če jih bomo ustrahovali, pa se zna celoten proces zavleči," pravi. Jadrnica je sicer izplula iz Grčije, namenjeni pa so bili v Italijo.

Pomoč prebežnikom je ponudil tudi hrvaški Karitas. Priskrbeli so jim prenočišče, hrano in stvari za osebno higieno. Občina se je po finančno pomoč že obrnila na tri ministrstva, do sedaj pa se je oglasilo le zdravstveno. "Stroški bodo visoki in ni pravično, da jih pokrije samo občina," je še dejal Skokadić.

Kam jih bodo poslali?

V dubrovniškem štabu za zaščito in reševanje čakajo na odgovore notranjega in zunanjega ministrstva glede nadaljnjih postopkov s prebežniki. Pričakujejo, da se bodo nekateri odločili, da ostanejo na Hrvaškem, medtem ko bodo ostale verjetno vrnili v Grčijo, iz katere naj bi se z jadrnico tudi odpravili proti Italiji.

Hrvaška in Grčija imata sporazum o vračanju oseb, a za zdaj ni povsem jasno, ali so se prebežniki proti Italiji prav iz Grčije ali morda iz katere izmed drugih sredozemskih držav.

"Tiste, ki se bodo odločili za azil na Hrvaškem, bodo prepeljali v zavetišča za prosilce za azil v Kutini in Zagrebu, ostale pa bodo namestili v center za tujce v Ježevu pri Zagrebu, kjer bodo lahko tudi več mesecev čakali na deportacijo," pravi sodelavka zagrebškega centra za mirovniške študije Emina Bužinkić, ki se že vrsto let ukvarja s problematiko azila na Hrvaškem.

Kot je dodala, je pomembno, da hrvaške oblasti natančno informirajo prebežnike o njihovih pravicah glede azila in drugih oblik zaščite. Spomnila je tudi na visoke hrvaške standarde pri pomoči prosilcem za azil, obenem pa opozorila na slabosti sistema integracije azilantov na Hrvaškem.

Na hrvaški policiji so medtem potrdili, da se je v zadnjih letih občutno povečalo število prebežnikov iz Afrike in Azije. Na Hrvaškem sicer pričakujejo, da bodo prebežniki velik izziv za državo po njenem vstopu v EU, ki je napovedano za 1. julij 2013. V medijih je že bilo zaslediti ostre negativne odzive na možnost zvišanja števila prebežnikov.