Na veliko soboto se pred praznikom velike noči v katoliški in pravoslavnih cerkvah spomnijo Jezusovega vstajenja. Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. V Rimu je velikonočne vigilije vodil papež Benedikt XVI.
Papež Benedikt 16. pa je v petek po obredih Kristusovega trpljenja v baziliki svetega Petra pred rimskim Kolosejem vodil križev pot, ki je eden od vrhuncev velikonočnih praznovaj. Od 14 postaj križevega pota tradicionalno zadnji dve križ nosi papež.
Več tisoč ljudi se je na križevem potu v spomin na trpljenje Jezusa Kristusa v petek zbralo tudi v starem delu Jeruzalema. Ta tradicionalno vedno poteka na Vii Dolorosi, ulici, kjer naj bi Kristus pred 2000 leti nosil križ, na katerem je bil kasneje križan.
Spomin na Janeza Pavla II.
Papež Benedikt XVI. se je med ponedeljkovo slovesno mašo spomnil tudi svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki ga je med drugim označil za "človeka, trdnega kot skala" z "gorečo dobroto".
Na Poljskem, kjer je bil papež Karol Wojtyla rojen, so se svojega rojaka spomnili s filmi o njegovem življenju, ki jih bodo danes prikazovali v Varšavi. Ob tem so nekateri, ki so pokojnega papeža poznali, pripovedovali o njegovem boju z boleznijo. Zvečer pa so se verniki na križevem potu v središču Varšave častili križ, ki ga je Janez Pavel II. nosil ob svojem zadnjem križevem potu.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.