FOTO in VIDEO: Berlin je po 25 letih od padca zidu iz vesolja še vedno videti razdeljen. Pa je res tako?

Pred dobrim letom dni je kanadski astronavt Chris Hadfield na Zemljo poslal fotografijo, ki je bila čudovita, a hkrati zaskrbljujoča. Nočna fotografija, ki je bila posneta nekaj sto kilometrov od površine planeta, je prikazovala Berlin. Na pogled je bil še vedno razdeljen, kot pred mnogimi leti. Zahodni del se je svetil bolj belo, vzhodni del pa bolj rumeno. Ločnica je potekala skoraj natanko tako, kot je potekal famozni zid, ki je 28 let mesto delil na dva dela. A kaj to pomeni? Je na 25. obletnico od padca slovitega Berlinskega zidu nemška prestolnica še vedno razdeljena?

Po 25 letih od podrtja zidu se je sicer spremenilo veliko, zidu na berlinskih tleh pa skoraj ni videti. Pravzaprav je šlo celo tako daleč, da so morali tisti, ki želijo letos slavnostno obeležiti padec Berlinskega zidu, po mestu postaviti stojala z belimi lučmi, ki nakazujejo, kje je ta nekdaj stal. Enega od zadnjih preostalih stražnih stolpov, ki ga je mogoče najti v eni od uličic v bližini trga Potsdamer Platz, danes zastirajo visoka poslopja in drevje, precej podobna pa je situacija tudi pri ostalih. Od pregrade, ob kateri je med poskusi prečkanja pod streli sovjetskih pušk v 28 letih obležalo več kot 100 ljudi, je ostalo bore malo.

Prav slednje je bil tudi eden od glavnih razlogov za množično zapuščanje Nemške demokratične republike, a kot pravi aktualni nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble, so se stvari tukaj nekoliko spremenile. “Združitev je delovala bolje, kot je kdorkoli pričakoval,” pravi minister, ki ocenjuje, da je do danes Vzhodna Nemčija dosegla veliko. Kot je pojasnil, so Vzhodni Nemci takoj po združitvi zaslužili le 45 odstotkov tistega, kar so zaslužili Nemci na Zahodu, ki jim je več kot 40-letni razvoj v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek. Po 25 letih so z obnavljanjem zastarele industrije, z novo organizacijo kmetijstva, gradnjo prometnic in ostale infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema in ostalimi ukrepi dosegli, da vzhodni del zasluži že približno 70 odstotkov zaslužka Zahoda. Ob tem se je preseljevanje iz vzhodnega dela Nemčije zmanjšalo na minimum, še dodaja.

Berlin je postal eno najbolj socialno, kulturno in politično pisanih mest

V tednih po padcu zidu so zahodni Berlinčani drli na podeželje, ki ga prej niso imeli, vzhodni pa v bolj urbani predel. A doba, v kateri so bili vezani na svoje okolje, je bila predolga, vezi pa premočne. Večina se je zato kmalu vrnila. Ker sta bila oba dela skoraj tri desetletja vzorčen primer drugačnega političnega sistema, je vzhodni Berlin še vedno dom številnih pripadnikov komunističnih strank in nekdanjih obveščevalcev - pričevalcev nekdanjega sistema. Kljub razlikam je združitev delovala, saj je Berlin, mesto delavskega razreda, znal dobro ravnati in sodelovati z ostanki vzhodnonemških dosežkov in postkomunizmom. Berlin je imel tudi eno od prvih vlad, v kateri so bili v koalicijo vključeni politični nasledniki komunistov. Shajanje je bilo nekoliko lažje tudi zato, ker je Zahodnemu Berlinu, ki je bil dolgo otok sredi socializma, vedno primanjkovalo meščanskih elit, kakršnim so bili priča v Münchnu in Hamburgu. Najverjetneje zato še danes poenoten Berlin ohranja več vzhodnonemške zapuščine, kot večina preostale države.

K toleranci so po združitvi ogromno prispevali tudi novi priseljenci. Med 20-letniki, ki so po letu 1989 iz Stuttgarta, Dublina in številnih drugih evropskih mest drli v Berlin, so bili DJ-ji, nepremičninski posredniki, zagnani finančniki, brezposelni akademiki in številni drugi, ki se niso obremenjevali s preteklostjo. V mesto so s seboj prinesli nov veter. Njim delitev ni pomenila veliko, na trenutke se je zdela pravzaprav neresnična, kot bi šlo le za meglene sanje preteklosti. Ko so mesto pričeli naseljevati Izraelci, je postalo jasno: Hitlerjeva nekdanja utrdba je zaključila staro zgodbo in odprla novo poglavje. Domačini so sčasoma novo podobo svojega mesta sprejeli. Če so vsi navdušeni nad privlačnostjo unikatnega novega Berlina, čemu bi vendar nasprotovali in vztrajali pri temni preteklosti? Priseljenci so torej domačinom pustili čas, da se privadijo na novosti, zato je Berlin skozi naslednja leta postal mešanica zagnanih uradnikovi, gospodarstvenikov in delavcev, hkrati pa obdržal stare popoldanske navade svojih prebivalcev, kot so uživanje klobas in pitje piva.

Do danes se je mesta oprijel poseben sloves. Je deželna metropola, sproščeno kulturno igrišče, ki je privlačno tolerantnim. Kot je v enem od intervjujev dejal župan Klaus Wowereit, je Berlin “hkrati reven in seksi”. Čeprav bo kmalu preteklo več časa od padca zidu, kot je trajal njegov obstanek, in je socialne, kulturne in politične razlike med vzhodnim in zahodnim delom še vedno mogoče zaznati, pa to za večino njegovih prebivalcev ni pomembno. Berlinčani si namreč že leta pišejo drugačno zgodbo, prihajajo nove generacije, razlike med vzhodnim in zahodnim delom pa so iz dneva v dan globlje v zgodovini.