FOTO: 'To so ljudje, ne vreče zelja'

Makedonska policija je v soboto zvečer dopustila vstop v državo več tisoč beguncem, večinoma Sircem, ki so na nikogaršnjem ozemlju na meji z Grčijo tri dni čakali, da bi lahko nadaljevali pot proti Evropski uniji. Begunci so že prispeli na jug Srbije v Preševo. Kakih 3000 jih v tem mestu že čaka na prevoz naprej proti Madžarski.

Ponoči je v Preševo preko prehoda Miratovac prišlo okoli 2000 migrantov, kakih 5000 pa jih je ponoči z avtobusi krenilo proti Srbiji iz Gevgelije.

Kakih 3000 beguncev v Preševu čaka na prevoz proti meji med Srbijo in Madžarsko. Izpred sprejemnega centra v tem mestu na jugu Srbije se je oblikovala kolona ljudi, dolga več kot pol kilometra. V Srbijo so vstopili brez kakršnihkoli težav s policijo.

Srbija meje ne zapira

Makedonija je zaradi pritiska migrantov razglasila celo izredne razmere, policija pa je proti njim uporabila tako gumijevke kot šok granate. Več ljudi je bilo ranjenih. Srbija sicer meje z Makedonijo za begunce ne zapira, ampak jim prav tako omogoča, da s pomočjo javnega prevoza – od vlakov do avtobusov in drugih vozil – prečkajo državo do meje z Madžarsko.

Trenutno na grško-makedonski meji ni nobene večje skupine beguncev. V prihodnje bodo v državo spuščali samo omejeno število migrantov. Makedonska policija bo počakala, da sedanja skupina beguncev prečka državo, šele nato bo spustila novo. "Sicer bomo imeli v Makedoniji humanitarno krizo," je dejal Ivo Kotevski tiskovni predstavnik notranjega ministrstva.

V prihodnjih dneh sicer pričakujejo nov val beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana, ki so trenutno na poti z grških otokov na celino.

Milanović obljublja topel sprejem beguncev na Hrvaško

Hrvaški premier Zoran Milanović je danes dejal, da se kriza z begunci, kakršna se je zgodila na makedonsko-grški meji, na Hrvaškem ne more ponoviti in da jih bo Hrvaška sprejela z obema rokama. "To so ljudje, ne vreče zelja," je dejal in spomnil, da tudi Italija in Nemčija nista zaprli svojih meja, ko so bežali Hrvati.

"Mi smo, ko nam je bilo najtežje, dobili tujo pomoč, zato smo pripravljeni pomagati v skladu s svojimi zmožnostmi, ki so sicer majhne, a obstajajo. Če se bo kriza prelila k nam, moramo biti ljudje, kristjani, muslimani, moramo imeti srce in ne biti berači," je v Barbanu v Istri izjavil hrvaški premier. Dodal je še, da so finance pri vprašanju sprejema beguncev še najmanjši problem.

Poudaril je, da ne gre za "vreče z zeljem", ampak za obupane ljudi, ki se jih ne sme pričakati s pendreki. Priznal je sicer, da Hrvaška nima strategije za sprejem beguncev, saj da je ne more imeti mimo Evropske unije, ki pa je prav tako nima, še poroča Jutarnji list.

Gentiloni: 'Begunsko-migrantska kriza bo iztrgala dušo Evropski uniji'

Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je opozoril, da bo ta vse globlja kriza iztrgala dušo Evropski uniji. Kaotični prizori, ki smo jim bili priča ta konec tedna na grško-makedonski meji, po ministrovem prepričanju predstavljajo resnično grožnjo načelu prostega pretoka ljudi znotraj EU.

"Zelo sem zaskrbljen. To je problem, na katerem bo Evropa bodisi znova odkrila svojo dušo ali jo izgubila," je bil slikovit vodja italijanske diplomacije.

Evropske partnerje je ob tem pozval, naj se nehajo prepirati in začnejo iskati skupno rešitev za omenjeno krizo, v nasprotnem primeru bi lahko prišlo do propada schengenskega sporazuma, ki omogoča prosto gibanje oseb v EU.

"Od siciljanske obale do Kosa, od Makedonije do Madžarske in v Calaisu se napetosti stopnjujejo in čez čas bi lahko postavile pod vprašaj schengenski režim," je posvaril Gentiloni.

"Migranti ne prihajajo v Grčijo, Italijo ali na Madžarsko. Prihajajo v Evropo. Zaradi tega je treba pravila o sprejemu poenotiti na evropski ravni," je še menil Gentiloni, čigar država je med najbolj prizadetimi zaradi velikega navala migrantov.

Podobni pozivi prihajajo tudi iz Nemčije. Vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier in njegov strankarski kolega iz vrst socialdemokratov, sicer podkancler v vladi Angele Merkel, Sigmar Gabriel, sta se v skupnem pozivu zavzela za enotno azilno politiko EU in za pravično porazdelitev beguncev med članicami.

"Položaj, v katerem – kot je to primer sedaj – le nekaj držav članic nosi vso odgovornost, je enako nevzdržen kot sistem, v katerem je breme enostransko razdeljeno na države, ki se slučajno nahajajo na zunanji meji EU," sta zapisala za nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung.

V ponedeljek se bosta sicer v Berlinu spričo begunsko-migrantske krize sestala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Holland.