FOTO: 23 let od jedrske nevihte

Okoli 100 ljudi, med njimi ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in drugi vidni politični predstavniki države, je včeraj ponoči položilo vence pred spomenik žrtvam černobilske jedrske katastrofe v Kijevu. Danes namreč mineva 23 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini, do katere je prišlo v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil.

Veliko ljudi, po nekaterih ocenah več kot 25.000, je umrlo, ko so odpravljali posledice nesreče in gradili poseben betonski sarkofag, s katerim so prekrili razdejani reaktor. Ti ljudje so prihajali iz Ukrajine, Rusije in Belorusije, znani pa so bili pod nazivom likvidatorji. Preživeli "likvidatorji" so bili na današnjih slovesnostih še posebej čustveni.

Nočno bedenje

V mestecu Slavutič, ki je od Černobila oddaljeno 50 kilometrov in kjer je pred nesrečo živelo največ zaposlenih v jedrski elektrarni, je ponoči potekalo nočno bedenje, v okviru katerega je več sto ljudi položilo sveče in cvetje k spomeniku žrtvam černobilske katastrofe.

V jedrski elektrarni v Černobilu je med izvajanjem varnostnega preizkusa v prvih urah 26. aprila 1986 eksplodiral četrti reaktor. Strupeni oblak je tedaj prizadel skoraj vso Evropo, še posebej pa Ukrajino, Belorusijo in Rusijo.

Umrli reševalci, ki so takoj priskočili na pomoč

Kot je v poročilu iz leta 2005 ugotovil t. i. Černobilski forum, skupina, sestavljena iz predstavnikov osmih agencij ZN pod vodstvom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ter ruske, beloruske in ukrajinske vlade, je neposredno zaradi izpostavljenosti sevanju umrlo 50 ljudi. To so bili večinoma reševalci, ki so posredovali takoj, med in po nesreči in so večinoma umrli v mesecih po dogodku, nekateri pa tudi kasneje.

Poleg tega so med letoma 1992 in 2002 odkrili 4000 primerov raka ščitnice, večinoma pri tistih, ki so bili v času nesreče otroci ali najstniki. Številni so bili primeri obolenj za levkemijo, bolezni srca in ožilja, psihosomatskih bolezni in drugih bolezni, ki jih je moč pripisati nesreči.

Nevladne organizacije tem številkam oporekajo. Samo v Ukrajini naj bi namreč zabeležili, da je posledice nesreče utrpelo 2,3 milijona ljudi.

Decembra 2000 dokončno zaprli elektrarno

Elektrarno so dokončno zaprli decembra 2000. Grožnjo za okolje kljub vsemu predstavlja sarkofag, v katerem je okoli 200 ton radioaktivne magme in na katerem se že pojavljajo razpoke.

Ukrajinske oblasti so sicer zaključile obnovo starega betonskega sarkofaga, ki je bil zgrajen takoj po nesreči, vendar pa so že izdelani načrti za nov, jeklen sarkofag, ki bo prekril starega in preprečil možnost radioaktivnega sevanja.

Z gradnjo naj bi začeli še letos ali najkasneje v začetku naslednjega leta, dokončali pa naj bi jo do leta 2012. Projekt bo v veliki meri financirala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Gradnjo bo izpeljal konzorcij Novarka, v katerem glavno vlogo igrata francoski gradbeni podjetji Bouygues in Vinci.