Majske poplave so v spominu prebivalcev Balkana najhujše, kar so jih kdaj doživeli. V Srbiji in Bosni so vzele 65 življenj, številnim pa so odnesle vse, kar so imeli. Pa tega v državah, ki jih je še nedolgo nazaj opustošila vojna vihra, že tako ni bilo prav veliko.
Voda je s poplavljenih območij večinoma že odtekla, opustošenje, ki ostaja, pa je za številne prebivalce enostavno preveč. Kako in sploh kje bodo živeli, ne vedo.
Evropska banka za obnovo in razvoj ocenjuje, da so poplave v Srbiji povzročile za 2 milijardi evrov škode, v Bosni in Hercegovini pa za okoli 1,3 milijarde evrov škode.
Odprava posledic bo trajala vsaj desetletje, pravijo ocene nekaterih strokovnjakov. Številne stavbe so primerne le še za rušenje, infrastruktura je uničena, kar bo škodovalo že tako šibkemu gospodarstvu, voda je uničila najbolj rodovitne kmetijske površine, zaradi česar se ljudje bojijo dviga cen hrane, dolgoročno pa lakote.
Je pa vodna ujma ljudi na Balkanu združila kot še nikoli, pravijo sami. Na območju, ki so ga nekoč razdejali spori med narodi, je bila narodnost prizadetih in reševalcev med poplavami nepomembna. Na pomoč je priskočila tudi mednarodna skupnost, med prvimi državami, ki so se odzvale, je bila tudi Slovenija.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.