29. avgusta 2005 je orkan Katrina dosegel obale Mehiškega zaliva in opustošil območje od Teksasa do Floride. Najhuje je bilo v New Orleansu, kjer je bilo poplavljenih kar 80 odstotkov mesta. Orkan je sicer nastal 23. avgusta pri Bahamih, na poti proti obali Mehiškega zaliva pa je pihal z vetrovi, ki so dosegali hitrost tudi do 280 kilometrov na uro. Katrina je opustošila Bahame, Kubo in dele Floride, nekoliko oslabela, nato pa se nad zalivom spet okrepila.
Ko je Katrina dosegla New Orleans, je veter sicer že precej oslabel, čeprav je ostala kategorizirana kot orkan. Rekordno škodo tako niso povzročili sunki vetra, pač pa ogromne količine vode, ki je 29. avgusta prestopila bregove in prebila nasipe ob New Orleansu ter ga skoraj povsem poplavila.
Žalostna bilanca opustošenja: 1836 smrtnih žrtev, uničenih več sto tisoč hiš in drugih objektov, pri čemer je bila skupna škoda na objektih ocenjena na 108 milijard dolarjev.
Pomoč prihajala prepočasi
Lokalne in zvezne oblasti na poplave niso bile pripravljene, še posebej ne na tako katastrofalne. Več sto ljudi je ostalo na strehah svojih hiš tudi po nekaj dni, tisoči so se zatekli na športni stadion Superdome, kjer so skoraj teden dni zaman čakali na pomoč. Po cestah New Orleansa so po umiku vode razpadala trupla, policisti so streljali na številne plenilce in tudi nedolžne, ki so bežali na varno ali iskali pomoč, te pa ni in ni bilo.
Župan Ray Nagin, ki je prepozno ukazal evakuacijo, je krivdo zvalil na državo Louisiano in zvezno vlado. Tedanji ameriški predsednik George Bush mlajši se je fotografiral v letalu med preletom New Orleansa in pri skladiščih Zvezne agencije za posredovanje v nujnih primerih (Fema).
New Orleans je imel pred Katrino skoraj pol milijona prebivalcev, sredi leta 2006 pa le še dobrih 230.000. Večina se je izselila, ker so bili njihovi domovi uničeni, drugi pa so odšli zaradi slabe organiziranosti, korupcije in kriminala, po katerih je mesto slovelo že pred orkanom.
Zaradi Katrine se je sicer z območja Mehiškega zaliva po ZDA razselilo okoli milijon ljudi, kar je bila največja enkratna selitev ljudstva v zgodovini države.
Po letih obnove brazgotine ostajajo
Ameriške zvezne oblasti so za obnovo prizadetih območij v Mehiškem zalivu namenile 142 milijard dolarjev, a najrevnejši predeli New Orleansa tudi 10 let po tragediji ostajajo polni s travo preraščenih hiš z oznakami "X", kar pomeni predvideno za rušenje.
Anketa državne univerze Louisiane ugotavlja, da je dojemanje uspeha obnove mesta po Katrini odvisno od rase prebivalca. Tretjina temnopoltih pravi, da je življenje še slabše kot pred orkanom, 41 odstotkov belopoltih pa trdi, da se jim je življenje izboljšalo. Skoraj 90 odstotkov belopoltih meni, da je mesto povsem okrevalo. Velik del New Orleansa je bil sicer obnovljen, saj je število prebivalcev od leta 2006 naraslo nazaj na 384.320 (leta 2014).
Na območje sicer še vedno prihaja pomoč. Trgovska veriga Wal-Mart je sporočila, da bo v petih letih dala 25 milijonov dolarjev za reševalne operacije po svetu, od česar bo prvih pol milijona namenjenih Mehiškemu zalivu. Ameriška vojska je samo za obnovo in utrditev sistema nasipov porabila 14 milijard dolarjev.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.