Mladenič je bil star komaj devet let, ko je njegov oče izginil med katastrofo, ki je terjala okoli 230.000 življenj v državah ob Indijskem oceanu. 19-letni Nepalec se je nedavno odpravil v tajsko provinco Phang Nga, kjer je oddal vzorec DNK. Ta se je ujemal s posmrtnimi ostanki njegovega očeta. Deset let po katastrofi je ostanke odpeljal v domovino in očeta končno pokopal. Na Tajskem, kjer je cunami terjal več kot 5000 življenj, je pokopanih še 382 neidentificiranih trupel.

To je le ena izmed zgodb iz najhujše naravne katastrofe v novejši zgodovini, ki je zahtevala okoli 230.000 življenj, od tega več kot 130.000 samo v Indoneziji.

Najprej katastrofalen potres, nato rušilni cunami

26. decembra 2004 ob 7.58 je močno streslo dno Indijskega oceana, ko se je indijsko-avstralska plošča zarila pod evrazijsko ploščo. Žarišče potresa z magnitudo 9,1 je bilo 255 kilometrov zahodno od indonezijskega otoka Sumatra, tresenje tal pa se je čutilo več tisoč kilometrov stran.

Del oceanskega dna se je dvignil za več metrov, kar je sprožilo ogromen plimni val, ki se je širil proti vzhodu in zahodu ter dosegel 15 držav od Avstralije do Tanzanije.

Cunami je na kopno naprej treščil v pokrajini Aceh na Sumatri. Do 35 metrov visoki valovi so tam ubili več deset tisoč ljudi. V Indoneziji je katastrofa po uradnih podatkih zahtevala več kot 130.000 življenj, vendar tamkajšnja vlada ocenjuje, da je število mrtvih, vključno s pogrešanimi, precej višje, celo do 230.000.

Na zahodu Tajske se je morje za nekaj minut umaknilo za do 100 metrov od obale, preden jo je dosegel do deset metrov visok cunami. Umrlo je več kot 5000 ljudi, med njimi več kot 1000 turistov.