Nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki je v torek zvečer prispel na štiridnevni obisk v Izrael, je med govorom na univerzi v Haifi pozval k odločnemu uporu proti vsem oblikam antisemitizma. Obenem se je tudi izrekel proti mednarodnemu vojaškemu posredovanju za rešitev bližnjevzhodnega konflikta, dopustil pa je možnost namestitve oboroženih mednarodnih opazovalcev. Fischer je še dodal, da se lahko Izrael tudi v prihodnje zanese na Nemčijo kot prijatelja in partnerja, kar po njegovih besedah ni rezultat političnih okoliščin temveč neomajne stalnice nemške politike. Kot sedmi nemški državljan je Fischer tudi prejel naziv častnega doktorja haifske univerze.
To je že tretji uradni obisk ministra Fischerja v Izraelu. Popoldne naj bi se srečal s predstavniki Združenih narodov, Evropske unije, ZDA in Rusije, nato pa se bo ločeno sestal z izraelskim obrambnim ministrom Benjaminom Ben-Eliezerjem in izraelskim kolegom Šimonom Peresom. V četrtek bo Fischer obiskal spomenik žrtvam holokavsta v Jeruzalemu in se srečal z izraelskim predsednikom Mošem Katzavom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Za petek pa je načrtovan obisk drugega moža Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Mahmuda Abbasa in palestinskega borca za človekove pravice Mustafe Bargutija. Fischer naj bi iz Izraela odpotoval v Egipt.
Na Bližnjem vzhodu pa pričakujejo tudi namestnika ameriškega državnega sekretarja Williama Burnsa, ki naj bi v Kairu začel dvotedensko turnejo po regiji. Ameriški državni sekretar Colin Powell je v sporočilu za javnost priznal, da si ne dela "utvar glede težav, ki jih čakajo" na Bližnjem vzhodu. Dodal je še, da bi tokrat "morali doseči napredek" na poti do dolgoročne prekinitve nasilja med Izraelci in Palestinci. Po Powellovih besedah bo Burns večji del svojega obiska na Bližnjem vzhodu posvetil reformi palestinskih avtonomnih oblasti, poleg Egipta pa bo obiskal še Izrael, palestinska avtonomna ozemlja, Jordanijo, Savdsko Arabijo, Sirijo in Libanon. Burnsov obisk na Bližnjem vzhodu sta sicer napovedala že ameriški predsednik George Bush in državni sekretar Powell med njunim obiskom v Evropi. V petek pa se bo Burnsu verjetno pridružil tudi direktor ameriške obveščevalne službe (CIA) George Tenet.
O razmerah na palestinskih ozemljih je s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v torek po telefonu govoril že egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Razpravljala sta tudi o arabskih in mednarodnih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Orožje je še vedno glavni jezik na Bližnjem vzhodu
Izraelska vojska pa je nadaljevala z iskanjem domnevnih palestinskih skrajnežev in med drugim vdrla tudi v Kalkilijo na severu Zahodnega brega. V okolici Betlehema je bilo aretiranih sedem Palestincev. Izraelska vojska je v torek zvečer vdrla tudi v Ramalo in izvedla več hišnih preiskav, nato pa se je umaknila. Po navedbah palestinskih virov so izraelski vojaki iskali lokalnega političnega voditelja radikalnega gibanja Hamas Hasana Jusefa.
V dveh napadih na Zahodnem bregu so bili v torek zvečer ubiti štirje Izraelci, med njimi tudi trije mladoletniki. Prvi napad se je zgodil v judovski naselbini Itamar v bližini Nablusa, kjer je palestinski napadalec ustrelil tri šolarje, napadalca pa je nato ubil pripadnik lokalnih varnostnih sil. Drugi napad se je zgodil v bližini Ramale. Odgovornost za oba napada je medtem že prevzelo gibanje Brigade mučenikov Al Aksa, ki so blizu gibanju Fatah palestinskega voditelja Arafata.
V Jeruzalemu se je sestal mini kabinet izraelske vlade pod vodstvom premiera Ariela Šarona, da bi preučil položaj po zadnjem valu palestinskih napadov v Izraelu. Izraelski minister za okolje Cahi Hanegbi je medtem ocenil, da bi palestinski napad velikih razsežnosti proti Izraelu sprožil vojno.
Fatah zopet pozval k ustavitvi napadov znotraj Izraela
Največja in najvplivnejša organizacija znotraj Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), gibanje Fatah palestinskega voditelja Jasera Arafata, je sporočilo, da samomorilski bombni napadi na izraelske cilje škodijo palestinskim prizadevanjem za samostojno državo. Pozvali so k ustavitvi vojaških napadov znotraj "zelene črte" – ozemlje Izraela, ter poudarilo, da se mora boj za palestinsko državo omejiti na palestinsko ozemlje, ki ga je Izrael okupiral v izraelsko-arabski vojni leta 1967. Gre predvsem za območji Gaze in Zahodnega brega, je sporočil Revolucionarni svet Fataha, 130 člansko telo te organizacije, ki je po hierarhiji oblasti v Fatahu takoj za Centralnim komitejem Fataha.
Palestinsko vodstvo redno obsoja samomorilske napade na izraelske civiliste v Izraelu, izraelska stran pa odgovornost za vse napade vali na Jasera Arafata in palestinsko upravo. Palestinci opozarjajo, da je žogica sedaj na strani Izraela, ki mora prekiniti napade na palestinske civiliste, v nasprotnem primeru bodo Palestinci zagotovo nadaljevali s povračilnimi napadi.
Vodstvo Fataha je še enkrat ponovilo, da smejo edino uradni palestinski varnostni organi skrbeti za obrambo Palestincev. Gibanje Fatah je še sporočilo, da bodo deklaracijo ponudili v sprejetje vsem 11 članicam PLO, ki bo s tem postala nacionalni dokument, h kateremu bodo kasneje povabili še ostale osvobodilne organizacije.
Protestniki v Bruslju izrazili podporo Izraelu
Okoli 4.000 protestnikov iz Francije, Italije in Nemčije je v Bruslju miroljubno pozvalo k solidarnosti z Izraelom in končanju antisemitskih napadov. "Židi, ki živimo v Evropi, smo ponosni na svoje poreklo, ter ne bomo nikoli več dovolili, da nas antisemitizem spet postavi v geto. Ne bomo dopustili, da bi antisemitizem dobil novo oznako kot je antiizraelizem," je povedal podpredsednik evropskega židovskega kongresa Michel Friedman. Mnogo protestnikov je podprlo pravico Izraela, da se brani pred palestinskimi samomorilskimi napadi. Friedman pa je še dodal, da bi se Palestinci v primeru oblikovanja lastne države morali za vedno odpovedati terorizmu. Protestniki so pozvali unijo h končanju enostranske politike do Izraela, saj bi morala v pristopu do krize bolj vključevati obe strani.
