Finančni komentar: Zmagovalec maratona

V tem stoletju so ljudje s krediti občutili visoke bančne obresti, kot jih imamo danes, že v začetku leta 2000, ko je počil t. i. "Dot-Com" balonček in konec leta 2006, ko je nastal balonček na trgu nepremičnin. Vse od leta 2008 do lanskega septembra so bile bančne obresti nizke, med nič in dva odstotka. Zdaj analitiki opozarjajo, da prihaja dolgo obdobje, morda celo desetletje visokih obrestnih mer, predvsem ker se spopad z inflacijo lahko spremeni v maraton.

Inflacija in visoke cene energentov vztrajajo. Zgodovina se ponavlja, prejšnji teden je minilo točno 36 let od črnega ponedeljka na ameriški borzi. 19 oktobra 1987 je ameriški industrijski indeks v enem dnevu padel za 22 odstotkov. Tudi takrat so bile na Bližnjem vzhodu izrazite napetosti. Takratni predsednik ZDA Ronald Reagan je miril, da ne bo prišlo do vojne z Iranom. "Ne bomo imeli vojne z Iranom, saj niso neumni."

Odkar se na Bližnjem vzhodu napetosti stopnjujejo, spet počasi narašča cena surove nafte, predvsem pa cena zlata. Nafta je sicer še vedno nižje, kot je bila pred začetkom konflikta v Izraelu in Gazi. Bila je pri ceni 95, zdaj se vrti okoli 90 dolarjev na sodček. Pri ceni zlata pa bi lahko prvič krepko presegli mejo 2000 dolarjev za unčo, meni ameriški milijarder in vlagatelj Ray Dalio.

Za razliko od leta 1987, ko se je zrušil ameriški industrijski indeks Dow Jones, se tokrat podobno dogaja z Nasdaqovimi tehnološkimi delnicami. Prejšnji teden sta imela velik padec Tesla in Nvidea. Ta teden pričakujemo poročila o poslovanju še od Microsofta in Amazona. Indeks strahu in pohlepa je v območju strahu. Glede na kazalnik smo v najdaljšem letošnjem obdobju strahu.

Inflacija je še vedno daleč od želenih dveh odstotkov, je v New Yorku prejšnji teden poudaril Jerome Powell, šef ameriških Zveznih rezerv, zato so visoke obrestne mere nova normalnost, višje za dlje časa. "Finančne razmere so se v zadnjih mesecih precej zaostrile. Dolgoročni donosi na večletne obveznice imajo velik vpliv. Pozorno spremljamo razvoj dogodkov."

Jamie Dimond, prvi mož največje banke na svetu JP Morgan Chase, je v petek opozoril, da se nahajamo v najbolj negotovih časih zadnjih nekaj desetletij. Donosi na 10-, 20-, 30-letne ameriške obveznice so prvič od leta 2007 spet pri petih odstotkih.

Narašča tudi ameriški državni dolg. Samo v zadnjem mesecu je zrasel za 22 milijard dolarjev vsak dan, od nedavnega dviga zgornje meje zadolževanja se je dolg zvišal že za 2000 milijard. Komu je ZDA sploh dolžna? Kot kažejo podatki ameriškega finančnega ministrstva iz leta 2022, največ ameriškim institucijam in posameznikom.

Ameriški dolg se je od leta 2020 povišal za tretjino oziroma za 10,3 bilijona dolarjev in trenutno presega 33,6 bilijona dolarjev.

Znani ameriški vlagatelj Michaell Burry, ki je v recesiji leta 2008 lepo zaslužil, ker je napovedal nepremičninski balon, njegova zgodba je bila opisana v filmu Big short – Velika poteza, je prejšnji teden na platformi X, nekdanjemu Twitterju, zapisal, da bi izdatki za dodatno vojno povzročili največjo recesijo našega časa.

Tudi o mogoči recesiji so prejšnji teden v Luksemburgu razpravljali finančni ministri. Med njimi je bila tudi ameriška državna sekretarka za finance Jenet Yellen, ki je zatrdila, da ZDA lahko kljub visokem dolgu financira dve vojni hkrati. "ZDA lahko podpira Izrael z vsemi vojaškimi zahtevami in obenem lahko ter mora podpirati Ukrajino, ki je v vojni z Rusijo."

Alfa kriptosredstev, Bitcoin, se v teh negotovih ekonomskih časih še ni zares dokazal kot naložbena priložnost. V zadnjih dveh tednih je zrasel manj kot zlato. Prejšnji teden je zakrožila lažna novica, da bo Blackrock vlagateljem ponudil ETF za bitcoin, zato je dosegel ceno 30.000 dolarjev in tako prejšnji teden ustvaril 10-odstotni donos. 

V Amsterdamu je potekala največja bitcoin konferenca, sogovorniki so razpravljali o prihodnosti največjega kriptosredstva, oglasil pa se je tudi legendarni žvižgač Edward Snowden. "Svet se ruši in mi se igramo. Vidimo, kako narašča nevarnost, da banke propadejo, glede na padajočo vrednost obveznic. Pričakujemo lahko še en trenutek tesnobe."

Medtem je na Kitajskem že zaživela digitalna valuta, digitalni juan oziroma e-CNY. Prebivalcem omogočajo nakup blaga ali storitev s pomočjo digitalne valute, ker je plačilo hitrejše in varnejše. Ni treba imeti registrirane številke pri operaterju in ni treba imeti bančnega računa. Transakcije potekajo na spletu.

Digitalna oblika gotovine, ki jo izdaja centralna banka, bo kmalu na voljo tudi ljudem v območju evra. Predsednica Evropske centralne banke Christine Legard je napovedala prihod digitalnega evra. "Digitalni evro je na poti. Včeraj je upravni svet Evropske centralne banke dovolil začetek pripravljalne faze. To bo potovanje."

Svet Portfelj je od začetne naložbe 21. 9. 2023 torej po enem mesecu 5 evrov v minusu. Prejšnji teden smo bili še v plusu. Zdaj imamo vloženih 4500 evrov, drugo hranimo še naprej v denarju. Za 500 evrov smo dokupili delnice Louis Vitton in druge luksuzne znamke z oznako LVMH. Prejšnji teden smo v finančnem komentarju na 24ur.com povedali, da jih bomo kupili za 5 odstotkov, če bo delnica dosegla 665 evrov, oziroma da bi pozicijo zaprli, če delnica bo padla pod 650 evrov. Večjega premika v zadnjem tednu ni bilo.

Pan American Silver z oznako PAAS, ki ima rudnike zlata, je prejšnji teden zrasel za slabih 5 odstotkov. Peabody energy z oznako BTU, ki proizvaja premog, je padel za dobre 3 odstotke. Dvoodstotni padec je imela tudi kitajska Alibaba z oznako BABA. Disney je bil v prejšnjem tednu brez večjega premika. V portfelju hranimo tudi svetovni dividendni ETF z oznako VGWE, ki sledi 1762 delnicam, a ni imel najboljšega tedna.

Ta četrtek bomo v Finančnem Popkastu na 24ur.com podrobno analizirali trg kriptosredstev. Iz New Yorka pride v naš studijo Nejc Bizjak iz Bitstampa.