Finančni komentar: Dobra novica je slaba novica

V začetku avgusta smo poročali o izjemno slabih novicah, katastrofalnih poplavah, ki so povzročile za skoraj 10 milijard evrov škode. Predsednik vlade dr. Robert Golob je že nekaj dni po največji ujmi v zgodovini samostojne Slovenije pozval gospodarske družbe k "solidarnostnim prispevkom". NLB je lani ustvarila za okoli 200 milijonov višji dobiček kot leto pred tem in dobra novica za vlagatelje je postala slaba, ko je država uvedla dodatno obdavčitev premoženja bank v višini 0,2 % za obdobje petih let. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je za našo televizijo pojasnil, da so za solidarnost namenili več milijonov, del dobička pa je namenjen tudi delničarjem. "Mi te dobičke že delimo. Navsezadnje NLB plača 27,5 milijona dividend v tem letu. In seveda visoke davke in prispevke." Če si preveč uspešen in prinašaš dobre novice, je to lahko tudi slaba novica.

Mnoga podjetja imajo zaradi poplav milijonske škode, če ne prejmejo pomoči, bi lahko proizvodnjo preselila tudi izven države, kar pomeni večjo brezposelnost v že tako prizadetih delih Slovenije in posledično upad gospodarske rasti.  Minister za finance Klemen Boštjančič je prejšnji teden predlagal zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb. "Tukaj smo se strinjali s kritiko bank, da ne morejo biti oni edini v gospodarstvu, ki prispevajo za odpravo posledic poplav."

Pomembno je razumeti, da vpletanje države lahko prestraši vlagatelje, ki naložbe posledično usmerijo drugam, kar je za gospodarsko rast dolgoročno slabo.

V eni od prejšnjih rubrik Finančni Svet smo pokazali, kako je delnica NLB padla, ko je država sprejela omenjeni 0,2-odstotni dodatni davek na dobiček. Če izpostavimo še trimesečni graf, ki prikazuje gibanje delnice NLB, vidimo padec od 10. avgusta. In delnica se do danes ni pobrala. Z eno besedo mrtvilo, medtem ko je prejšnje leto delnica NLB konstantno naraščala.

Pred avgustom je imel slovenski delniški indeks SBI TOP celo boljši donos kot ameriški S & P 500, je v četrtkovem Finančnem PopKastu na 24ur.com razložila Karmen Pogorevc z Ljubljanske borze. "Slovenski delniški indeks je od avgusta padel za šest odstotkov." Poplave so bile enkratni dogodek in vrednost delnic bi se morala počasi začeti vračati na raven pred poplavami.

V zadnjem PopKastu smo izvedeli, da imajo v slovenske delniške družbe interes vlagati tudi pomembni tuji vlagatelji, kot so JP Morgan, HSBC, Morgan Stanly, in seveda jih intervencija države z dodatnimi davki lahko prestraši ter odvrne od dolgotrajnih naložb v naše gospodarstvo. V Slovenskem indeksu SBI TOP je devet delniških družb.

Denar za sanacijo prizadetih gospodarskih subjektov bi lahko država zbrala tudi z izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic, nenazadnje imamo Slovenci na bančnih računih kar 26 milijard evrov. Ministrstvo za finance je že marca napovedalo, da bi lahko imeli izdajo obveznic že v tem letu. Na Hrvaškem so izdali za več kot milijardo evrov t. i. ljudskih obveznic po 3,6-odstotni stopnji in povpraševanje je bilo veliko.

Leta 2013 je Ljudska republika Kitajska uvedla zlate delnice, imenovane "delnice s posebnim upravljanjem". Od takrat je administracija generalnega sekretarja kitajske komunistične partije (KPK) Ši Džinpinga uporabljala zlate delnice za razširitev nadzora nad zasebnimi podjetji, zlasti nad tehnološkimi podjetji. Januarja letos je Kitajska od dveh največjih podjetij Tencent in Alibaba zahtevala 1 % tako imenovano zlato delnico. Znani ameriški vlagatelj 99-letni Charlie Munger je investicijo v Alibabo februarja javno obžaloval. "Obžalujem Alibabo, to je bila največja napaka, ki sem jo kadar koli storil."

Seveda Slovenija ni primerljiva s Kitajsko, gre zgolj za primer, kako lahko intervencija države dolgoročno prestraši pomembne vlagatelje. Alibabo (BABA) hranimo v našem Svet Portfelju, ker je njena vrednost podcenjena. Največjega tveganja ne predstavlja slabo poslovanje, ampak Kitajska politika. Naš portfelj, v katerega smo vložili 10.000 evrov, je v zadnjih rdečih tednih v rahli izgubi za 0,06 %. Delnice podjetja Disney (DIS) so v tem tednu začele naraščati, kot smo poročali, se je končala petmesečna stavka scenaristov. Delnice, ki so vezana na luksuzne znamke (LVMH/MC) Moet Hennessy Louis Vuitton, ki smo jih kupili na francoski borzi, od prvotne naložbe še niso ustvarile želenega premika. Energetski Peabody, ki je vezan na premog, je naša najbolj donosna naložba, ki je od začetne investicije zrastla za skoraj šest odstotkov. Investiranje je vsekakor tek na dolge proge. Prejšnji torek smo v Finančnem komentarju tudi izpostavili, da dokupujemo 5 % delnice podjetja Pan American Silver, ki ima rudnike zlata in srebra. Delnica je od našega nakupa izgubila osem odstotkov. 70 odstotkov portfelja še vedno hranimo v denarju.

Verjamemo, da bi cena zlata lahko začela naraščati, ker inflacija ne popušča, v ZDA pa spet narašča državni dolg, in sicer v povprečju za 32 milijonov na dan. Po podatkih Zerohedge je v zadnjih dveh tednih dosegel novi rekord 33,44 bilijona dolarjev, kar pomeni skoraj bilijon dolarjev novega dolga na mesec. Vrednost dolarja medtem ne zgublja moči dvanajst tednov zapored.

Na ceno zlata vpliva tudi trend visokih donosov na obveznice, ki so dodatno poskočile v petek, ko so donosi na 30-letne ameriške obveznice presegli 5 %, prvič po letu 2009. Legendarni borzni analitik Peter Schiff, ki je napovedal finančno krizo 2008, je tokrat napovedal, da bo kmalu tudi 10-letna obveznica nad 5 % (trenutno 4,85 %), kar bo prvič po letu 2007. Prepričan je, da bi donosi lahko naraščali na 6 % in celo 7 %, kar bi povzročilo novo finančno krizo. Analitik Tavi Costa iz Crescat Capital izpostavlja, da so ameriške zakladniške vrednostne listine prvič po 45 letih bolj volatilne kot samo zlato.

V petek je predsednik ZDA Joe Biden jutranji govor začel z dobro novico, ki prihaja s trga dela. "Dobre novice danes, izvedeli smo, da je v septembru ekonomija ustvarila 336 tisoč novih služb." Podatek je finančne trge presenetil, pričakovali so 170 tisoč novih delovnih mest in dobili podatek, da jih je skoraj dvakrat toliko. Poleg tega tudi brezposelnost ni poskočila, ampak je ostala na pričakovanih ravneh (3,8 %). Delnice so pozelenele, že zadnja dva meseca ob pogledu na indekse prevladuje rdeča barva, v petek se je na finančnih trgih čutil optimizem. Ekonomija v ZDA je močna. Finančni svetovalec Kurt S. Altrichter iz Ivory Hill je takoj namignil, da bo dobri novici verjetno sledila slaba, ker ima zdaj ameriška centralna banka Fed argument, da do konca leta znova dvigne obrestne mere.

Dobra novica je tudi, da sodček nafte ta teden ni dosegel vrednosti 100 dolarjev, kljub temu da Savdska Arabija in Rusija še vedno načrtno zmanjšujeta črpanje. Surova nafta je ta teden padla na 85 dolarjev za sodček, za skoraj 10 odstotnih točk. Marko Papič, raziskovalec investicijske družbe Clocktower Group, je omenil, da ni pričakovati višjih cen nafte v prihodnosti zaradi trenutnih napetosti v Izraelu in na širšem območju. Leta 2006 je v času libanonske vojne cena nafte padla pod 70 dolarjev za sodček.

Prejšnji teden se je začelo sojenje Samu Bankmanu Friedu, ki mu grozi doživljenjski zapor zaradi finančnih zlorab, povezanih s kripto menjalnico FTX, ki je propadla lani novembra. Tožilstvo mu očita, da je že od samega začetka načrtno finančno zlorabljal menjalnico. Bitcoin (BTC) je včeraj dosegel 27.480 dolarjev, kar je za dve odstotni točki manj kot prejšnji teden. Etherium (ETH) je v zadnjem tednu padel za dobrih šest odstotkov in je trenutno vreden 1.583. dolarjev.

Zaključimo s humornim zapisom pisatelja Marka Twaina, ki pravi: "Oktober je še posebej nevaren mesec za špekulirano investiranje v delnice. Ostali nevarni meseci so tudi julij, januar, september, april, november, maj, marec, junij, december, avgust in februar."