Palestinski volivci so se prvič po letu 1996 odpravili na volišča in volili nov, 132-članski parlament. Kot so napovedovale že javnomnenjske raziskave, je glavni spopad potekal med vladajočim gibanjem Fatah in skrajnim gibanjem Hamas, ki se tokrat prvič poteguje za poslanske sedeže. Fatah je imel le šibko prednost pred Hamasom, a je po prvih projekcijah zbral deset odstotkov glasov več. Za vladajoče gibanje predsednika Mahmuda Abasa je glede na rezultate vzporednih volitev glasovalo 44, za Hamas pa 35 odstotkov volilnih upravičencev.
Nekatere projekcije so sicer napovedovale še bolj tesen izid, tako naj bi Fatah s 46 odstotki glasov le za šest odstotkov premagal svoje največje rivale, kar bi prevedeno v poslanska mesta pomenilo pet sedežev več v novem sklicu parlamenta.
Ker Fatah - doslej je obvladobval palestinsko politiko - ni dobil večine, obstajajo teoretične možnosti, da bo vlado oblikoval Hamas, ki velja za teroristično skupino. Veliko besedo pri odločanju, ali se bo to tudi uresničilo, bodo imele manjše stranke, seveda pa je razvoj odvisen tudi od mednarodne skupnosti in predvsem od Združenih držav. Washington je že sporočil, da bodo Hamas še naprej obravnavali kot teroristično organizacijo in da bodo z njim sodelovali le, če spremeni svojo politiko do Izraela. Hamas se namreč zavzema za uničenje te države.
Palestinskega predsednika Mahmuda Abasa so tudi pozvali, naj Hamasa ne vključi v vlado.
Volili tudi v vzhodnem Jeruzalemu
Okoli 1,35 milijona registriranih volivcev je izbiralo 132 članov razširjenega palestinskega zakonodajnega sveta, od tega polovico po proporcionalnem, polovico pa po večinskem sistemu. Na okoli 1100 voliščih so lahko izbirali med 414 kandidati iz 16 volilnih okrožij in 314 kandidati z enajstih nacionalnih volilnih list. Čeprav je Izrael grozil, da to ne bo mogoče, je volilo tudi 123.000 volivcev zasedenega vzhodnega Jeruzalema. “Te volitve pomenijo korak k svobodi, neodvisnosti in razvoju naše države,” je povedal predsednik Mahmud Abas.
Močno poostrena varnost
Med volitvami so vladali strogi varnostni ukrepi; na vsakem volišču je bilo nameščenih 25 oboroženih policistov, okoli pa so patruljirali še dodatni pripadniki varnostnih sil. “Ne pričakujemo izgredov, prejeli pa smo jasna navodila. Silo bomo uporabili proti vsakomur, ki bi motil volitve,« je povedal policist Ibrahim Mahmud. Največje palestinske skrajne skupine so sicer obljubile, da med volitvami ne bodo posegale po orožju.
Korupcija, varnostne razmere in mirovni proces
Predvolilni boj se je ob vprašanju korupcije in kaotičnih varnostnih razmer, ki so se po izraelskem umiku septembra lani razrasle predvsem na območju Gaze, bil tudi okoli izboljšanja katastrofalnih gospodarskih razmer. Ena glavnih tem je bila seveda tudi vprašanje nadaljevanja mirovnega procesa z Izraelom. Po mnenju opazovalcev bi lahko morebitno sodelovanje Hamasa v vladi spričo zamrznjenih pogovorov med sprtima stranema in namigov na nove enostranske korake Izraela razkol med Izraelci in Palestinci še povečalo.
Vodilni kandidat Hamasa Ismail Hanija je ob oddaji svojega volilnega glasu v mestu Gaza dejal, da bo Hamas obdržal svoje orožje, tudi če bo vstopil v palestinski parlament. "Američani in Evropejci so povedali Hamasu: Ali obdržite orožje ali vstopite v zakonodajni svet. Mi pa pravimo, da bomo imeli orožje in zakonodajni svet. Ti dve stvari se ne izključujeta," je zatrdil.
Palestinski premier Ahmed Kurej pa je poudaril, da je Fatah pripravljen, da bo "stal za Hamasom, če bo ta zmagal na parlamentarnih volitvah". "Upam, da bo manjšina sprejela odločitev večine," je dejal po oddaji svojega glasu v jeruzalemskem predmestju Abu Dis.
Na volitvah je bilo prisotnih skoraj 20.000 domačih in 950 tujih opazovalcev, ki jih je vodil nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter. "Palestinske volitve v preteklosti so bile zelo dobre. Bile so poštene in brez nasilja. Upam, da bo tako tudi danes," je izjavil Carter. Evropska unija je na palestinske volitve poslala svojo doslej največjo misijo opazovalcev, to je okoli 150.
